Na nedeljskih volitvah v vzhodnonemški zvezni deželi Saška - Anhalt je stranka AfD dosegla zgodovinsko zmago, saj je prejela skoraj 44 odstotkov glasov. S tem je več kot podvojila svoj rezultat s prejšnjih volitev in postala najmočnejša politična sila v deželi. Nasprotno pa je Krščanskodemokratska unija (CDU) kanclerja Friedricha Merza, ki je doslej vodila deželno vlado, doživela hud poraz in padla na samo dobrih 17 odstotkov podpore.
»Ta izid je CDU pretresel do temeljev in ne moremo kar tako naprej, kot da se ni nič zgodilo. To velja tudi za zvezno vlado,« je Merza povzelo več nemških medijev. Izid je označil za »najhujši volilni poraz v letih ali celo desetletjih« in dodal: »Mi imamo v Nemčiji močno ustavo in močne instrumente, da jo branimo pred radikalno desno vlado, a se kljub temu soočamo s tektonskim udarom za naš strankarski sistem.«
Zavrnitev sodelovanja in pritisk na požarni zid
Merz je hkrati odločno zavrnil vsakršno obliko sodelovanja z AfD, s čimer je potrdil politiko tako imenovanega požarnega zidu, ki jo CDU ohranja do skrajne desnice. »To je stranka, ki želi uničiti CDU, zato je z njo nemogoča kakršna koli oblika sodelovanja,« je bil jasen kancler. Kljub temu se bo politika izolacije znašla pod velikim pritiskom, saj bo oblikovanje stabilne deželne vlade na Saškem - Anhaltu brez zmagovite AfD matematično izjemno zahtevno.
Vodilni kandidat AfD v deželi Ulrich Siegmund je že razglasil, da ima njegova stranka »jasen mandat za vladanje«. Zmaga AfD, ki jo nemške obveščevalne službe v več deželah uradno obravnavajo kot ekstremistično desno organizacijo, je prvi primer v povojni Nemčiji, ko je skrajno desna stranka tako blizu prevzemu vodenja deželne vlade.
CDU ni vzpostavila čustvenega stika z volilci
V svoji analizi poraza je Merz priznal, da CDU v tej vzhodnonemški zvezni deželi očitno ni uspelo nagovoriti ljudi. Sklenil je, da stranka »ni vzpostavila čustvenega stika z volilci«, kar je dejstvo, ki ga po njegovih besedah ne morejo ignorirati. Kot posebej boleče je izpostavil, da je AfD uspelo mobilizirati veliko število volilcev, ki se doslej volitev niso udeleževali.
Padec CDU na Saškem - Anhaltu, kjer je stranka v petih letih izgubila polovico podpore, velja za neposreden udarec Merzevemu vodenju in njegovi strategiji do AfD. Kancler je že pred volitvami svaril, da bi zmaga AfD lahko odvrnila mednarodne vlagatelje od vlaganj v deželo.
Vzpon na krilih nezadovoljstva
Uspeh AfD na Saškem - Anhaltu ni osamljen pojav, temveč je del širšega trenda naraščajoče podpore skrajni desnici, zlasti na območju nekdanje Vzhodne Nemčije. Stranka, ustanovljena leta 2013 kot evroskeptična platforma, se je postopoma pomikala vse bolj v desno in svoj program osredotočila na nacionalistične in protimigracijske teme. Svoj uspeh gradi na prepričanju dela volilcev, da se uveljavljene stranke ne posvečajo njihovim skrbem, povezanim z gospodarsko negotovostjo in socialnimi vprašanji.
Vzpon stranke odmeva tudi v mednarodnem prostoru, saj AfD krepi zveze z Rusijo in gibanjem MAGA v Združenih državah. O predvidenih rezultatih volitev na Saškem - Anhaltu se je na družbenih omrežjih oglasil tudi ameriški predsednik Donald Trump. Politično dogajanje v Nemčiji se bo v prihodnjih tednih nadaljevalo z deželnimi volitvami v Mecklenburgu -Predpomorjanskem in Berlinu, ki jih bodo pozorno spremljali kot kazalnik morebitnega nadaljevanja tega trenda in njegovih posledic za zvezno politiko.