Namesto da bi se politično postavil na noge, je nemški kancler Friedrich Merz pred dopustom zašel v še večje težave. Njegovo nedavno rekonstrukcijo vlade nemški analitiki in mnogi v sami kanclerjevi Krščansko-demokratski uniji (CDU) označujejo za debakel, ki je na dan prinesel celo teoretiziranje o mogoči zamenjavi Merza na čelu vlade. Pomembno vlogo v teh razpravah bodo imele septembrske volitve v treh nemških deželah, kjer trenutno kaže na slabe rezultate stranke in nadaljnji vzpon skrajno desne Alternative za Nemčijo.
Užaljena minister in njegov brat
Sredi julija je Merz nepričakovano dobil politično darilo. Zaradi nenačelnosti pri vprašanju nadomestnega materinstva je odstopil vodja poslanske skupine CDU in kanclerjev rival Jens Spahn, to pa je Merzu omogočilo rekonstrukcijo vlade oziroma menjave na položajih, ki jih zasedajo člani njegove stranke. Toda tega se je lotil tako slabo, da je načel lastno avtoriteto v stranki in javnosti ter še poglobil skepso glede vlade. Ena od anket je pokazala, da ji zaupa samo še 17 odstotkov Nemcev, kar je nadaljevanje zelo negativnega trenda zadnjih mesecev.
Ponesrečeni koraki so se kar vrstili. Merz se je v okviru rekonstrukcije vlade odločil zamenjati prometnega ministra Patricka Schniederja s finančnim strokovnjakom Fritzem Güntzlerjem. Toda tik pred tem, ko bi morali objaviti zamenjavo, si je slednji premislil. Vse to je užalilo ministra Schniederja, ki je na Merza javno zlil nekaj gneva in potem sam zahteval zamenjavo, ki pa je kancler nekaj dni ni mogel najti. Dogajanje je užalilo tudi ministrovega brata Gordona Schniederja, ki je na čelu deželne vlade Porenja - Pfalške in je zato odpovedal obisk delegacije pri kanclerju.
Precej ponesrečena je bila tudi menjava ministrice za zdravje, saj je bilo po poročanju nemških medijev očitno, da si dosedanji generalni sekretar CDU Carsten Linnemann ne želi na njen položaj, pa je vseeno končal tam. In to kljub temu, da je lani, ko se ga je že omenjalo kot mogočega ministra za zdravje, javno dejal, da se ne počuti dovolj usposobljenega. Merz je zamenjal še nekaj članov vlade, pri čemer so ga nekateri državni sekretarji potem javno kritizirali, kar kaže na razrahljano avtoriteto v stranki in na to, da o njem dvomijo tudi mnogi v CDU.
Odmor s prebiranjem enciklike
Je torej mogoče, da bi šel Merz po poti donedavnega britanskega premierja Kiera Starmerja? Če se krščanski demokrati odločijo za menjavo, se bo verjetno zgodila še letos, da bi imel naslednik dovolj časa za spremembe in priprave na parlamentarne volitve spomladi 2029. Zamenjava v bundestagu bi potekala tako, da bi morala večina glasovati za naslednika, torej tudi koalicijska SPD. Za zdaj v stranki sicer ni bilo javnih pozivov k menjavi Merza, a če bo CDU, kot se nakazuje, izgubila septembrske volitve v vseh treh deželah, pri čemer je v dveh nazadnje zmagala, se kanclerju obetajo še težji časi. Zato zanj tudi letošnji dopust, na katerega je po poročanju Frankfurter Allegemeine Zeitunga v branje vzel maja objavljeno papeževo encikliko o umetni inteligenci, verjetno ne pomeni pravega oddiha.
