Ključni razlog za preobrat je močan padec cen baterijskih sistemov. Po podatkih IRENA so se stroški shranjevanja energije v baterijah od leta 2010 zmanjšali za kar 93 odstotkov. V istem obdobju so se cene sončnih panelov znižale za 87 odstotkov, stroški kopenskih vetrnih elektrarn pa za 55 odstotkov, piše Euronews.
Zaradi tega lahko danes tako imenovani stabilni obnovljivi sistemi, ki združujejo sončno energijo, veter in baterije, proizvajajo elektriko po ceni med približno 50 in 75 evrov na megavatno uro v območjih z dobrimi vremenskimi razmerami.
To je primerljivo ali celo cenejše od novih elektrarn na premog in zemeljski plin. Po ocenah poročila novi plinski obrati globalno pogosto presegajo strošek 88 evrov na megavatno uro.
Uporabniki niso več odvisni od vremena
Dolga leta so kritiki obnovljivih virov opozarjali, da sonce in veter ne moreta zagotavljati zanesljive energije, ker sta odvisna od vremena. Prav baterijski sistemi zdaj spreminjajo to logiko.
Baterije omogočajo shranjevanje presežkov energije, proizvedene ob sončnem ali vetrovnem vremenu, in njeno uporabo v času večje porabe ali manjšega dotoka energije iz omrežja. S tem se zmanjšuje potreba po rezervnih elektrarnah na fosilna goriva.
Generalni direktor IRENA Francesco La Camera je ob objavi poročila dejal, da »stari argument, da obnovljivi viri niso zanesljivi, ne velja več«.
Evropa že občuti posledice
Evropske države se še vedno soočajo z energetskimi pretresi po ruski invaziji na Ukrajino, dodatne skrbi pa povzročajo tudi nove napetosti med ZDA, Izraelom in Iranom ter zaprta Hormuška ožina.
Druga analiza kaže, da bi lahko države, kot so denimo Danska, Finska, Francija, Švedska in Slovaška, letos zaradi večjega deleža čiste energije skupaj prihranile do 8,5 milijarde evrov pri stroških elektrike. Države, ki ostajajo bolj odvisne od fosilnih goriv, pa se soočajo z bistveno višjimi cenami.
Pomembno vlogo ima tudi sončna energija. Organizacija SolarPower Europe ocenjuje, da je sončna energija samo marca Evropi prihranila približno tri milijarde evrov pri uvozu plina.
Obnovljivi viri kot odgovor na geopolitična tveganja
Poročilo opozarja, da obnovljivi viri niso pomembni le zaradi podnebnih ciljev, temveč tudi zaradi energetske varnosti. Hormuška ožina, skozi katero potuje približno petina svetovne nafte, ostaja eno najpomembnejših geopolitičnih ozkih grl za svetovno gospodarstvo.
Kombinacija sončne energije, vetra in baterij lahko po mnenju strokovnjakov zmanjša izpostavljenost cenovnim šokom in političnim konfliktom, saj države postanejo manj odvisne od uvoženih fosilnih goriv.
IRENA ocenjuje, da bodo stroški baterij v prihodnjem desetletju še naprej padali. Do leta 2035 bi lahko najučinkovitejši veliki projekti sončnih elektrarn z baterijami zagotavljali neprekinjeno električno energijo po ceni pod 45 evrov na megavatno uro.
To bi lahko pomembno vplivalo tudi na energetsko zelo zahtevne sektorje prihodnosti, kot so umetna inteligenca, podatkovni centri in digitalna infrastruktura.
