Za zidovi prostranega posestva na obrobju Erevana se za ograjo smuka šest tigrov, trije levi korakajo po svojih kletkah, aligatorji pa se predajajo popoldanski vročini. Globoko v kompleksu se pojavi še več živali. V jedilnici, pod pozlačenim in ročno poslikanim stropom, se skriva nagačena menažerija: beli tigri, postavljeni na zadnje noge, nagačen orel na mizi ter medvedja in volčja krzna, razprostrta po tleh. Kot ponosno pove lastnik, jih je vse ustrelil sam, opisuje Guardian vpogled v okus Gagika Carukjana, najbolj razsipnega armenskega poslovnega tajkuna in opozicijskega politika, čigar razkazovanje bogastva je že dolgo rdeča nit lokalnih zgodb.
Njegov najnovejši cilj je postavitev najvišjega kipa Jezusa Kristusa na svetu. Monumentalni kip naj bi v višino meril 101 meter in bo stal na gori Hatis, približno 25 kilometrov vzhodno od Erevana, od koder bo viden iz večjega dela armenske prestolnice.
Carukjan, nekdanji športnik, ki je postal poslovnež in politik, je svoje premoženje zgradil z igrami na srečo, alkoholno industrijo in rudarstvom v burnih desetletjih po razpadu Sovjetske zveze.
Krščanstvo kot nova armenska znamka
Kot poroča Guardian, predstavlja projekt kot način, s katerim bi Armenija še dodatno poudarila svojo krščansko dediščino. Armenija namreč velja za najstarejšo uradno krščansko državo na svetu, njeno pokristjanjevanje pa tradicionalno datira v leto 301.
"To bo armenska vizitka. Krščanstvo bo postalo nova armenska blagovna znamka," je Carukjan povedal za The Guardian. Kip naj bi, ko bo končan presegel brazilski kip Kristusa Odrešenika, hkrati pa bo nekoliko višji od newyorškega Kipa svobode.
"Smo najstarejši krščanski narod na svetu. Povsem logično je, da imamo največji Jezusov kip na svetu," je dodal.
Naletel na plaz kritik
Projekt pa je sprožil številne pomisleke in kritike. Ostro mu nasprotuje Armenska apostolska cerkev, ki meni, da se ogromni kip ne sklada z armensko versko in arhitekturno tradicijo. Cerkveni voditelji poudarjajo, da se je armensko krščanstvo skozi zgodovino izražalo prek samostanov, cerkva in hačkarjev – značilnih reliefnih kamnitih križev –, ne pa prek kolosalnih kipov. Glasni so tudi okoljevarstveniki, ki opozarjajo, da bi gradnja lahko trajno uničila naravno krajino gore Hatis.
Guardian navaja, da Carukjan očitke zavrača in trdi, da bo projekt privabil milijone turistov. Po njegovih besedih bi lahko lokacijo v prihodnosti obiskalo do 10 milijun ljudi letno. "Ničemur podobnemu ni para na svetu. Od oceana do oceana, vsi bodo govorili o tem," je prepričan.
Gradnja s prekinitvami in naslednji drzni načrti
Gradbena dela z vmesnimi prekinitvami potekajo že od leta 2022, kip pa trenutno sestavljajo na gradbišču zunaj Erevana. Po načrtu bodo ogromne dele kipa s tovornjaki prepeljali na goro in jih tam sestavili v celoto.
Carukjan ob tem poudarja, da Jezusov kip ni njegov edini načrt. V bližini se je že začela gradnja še ene svetopisemske atrakcije – velikanske Noetove barke. Po njegovem načrtu bo v pritličju muzej, v prvem nadstropju hotel, v drugem pa kavarna.
"Ti projekti so sveti. Tako bom svoje ime zapisal v zgodovino," je za Guardian povedal tajkun.
Politični pretresi in obtožbe o davčnih utajah
Projekt pa prihaja v politično izjemno občutljivem času za armenskega mogotca. Njegova stranka Uspešna Armenija je na zadnjih parlamentarnih volitvah prejela manj kot štiri odstotke glasov, kar ni zadostovalo za vstop v parlament. Proti Carukjanu so medtem sprožili tudi postopke zaradi domnevnih davčnih nepravilnosti, kar pa sam odločno zanika.
Kljub očitkom in političnim težavam Carukjan vztraja, da ne bo odstopil od svojih namer: "Kako bi se človek lahko bal? Zakaj bi se bal? Le zaradi česa bi me zaprli v zapor?"