Pašinjan je na zadnjih volitvah leta 2021 prejel 54 odstotkov glasov. Za njim je zelo buren mandat, na čelu z velikim vojaškim porazom v vojni z Azerbajdžanom, ko se je iz tamkajšnje regije Gorski Karabah izselilo 100.000 Armencev, ki so imeli tam večino in so vladali avtonomno.
Pašinjan je zmago z 49,8 odstotka glasov vseeno označil za zgodovinsko, se zavzel za tesno regionalno sodelovanje z Erevanu nenaklonjenima Turčijo in Azerbajdžanom ter za približevanje zahodu, ob hkratnem vzdrževanju stikov z Rusijo. Slednja je pred volitvami svarila pred obratom Armenije k zahodu, pritiskala z gospodarskimi ukrepi in ne preveč prikrito grozila z navajanjem tega, kar se je zaradi obrata k zahodu zgodilo v Ukrajini.
Opozicija trdi, da so se dogajale prevare
V parlament so se uvrstile še tri stranke, ki so vse proruske in ki so skupaj dobile 37 odstotkov glasov. Na drugem mestu je končala Močna Armenija, ki je dobila dobrih 23 odstotkov glasov in bo imela 28 poslancev. Levosredinsko Armensko zavezništvo bivšega predsednika Roberta Kočarjana je osvojilo enajst poslanskih sedežev, konservativna Uspešna Armenija pa pet sedežev. Opozicija sicer trdi, da je oblast na volitvah goljufala. Pašinjanu so očitali, da je s hitro razglasitvijo zmage ustvarjal pritisk na volilno komisijo.
Pašinjana zdaj čaka veliko zunanjepolitičnega krmarjenja. Obljubljal je evropsko pot Armenije, obenem so v mirovnem dogovoru z Azerbajdžanom ZDA odigrale pomembno vlogo, Pašinjan pa je obljubil infrastrukturne in druge projekte. Vse to je vznejevoljilo Moskvo, od katere je Erevan zelo odvisen zaradi dobave cenejšega plina in nafte ter zaradi približno tretjinskega deleža Rusije v armenski zunanji trgovini. Dodaten izziv bo iskanje dvotretjinske večine za spremembo ustave, kar je eden od pogojev Azerbajdžana za dokončno potrditev mirovnega dogovora.
