V Kalimantanu, indonezijskem delu otoka Borneo, že več tednov divjajo obsežni požari. Suwadi, eden od prebivalcev območja, pravi, da zunaj svojega doma komaj vidi pet metrov pred seboj. Vsak vdih je po njegovih besedah podoben »kajenju cigarete«.

A man stands among houses as haze from wildfires blankets the city of Palembang, South Sumatra, Indonesia, Tuesday, Aug. 25, 2026. (AP Photo/Muhammad Hatta)

Dim je zajem tudi mesto Palembang. Foto: AP

Gost dim povzroča vse več zdravstvenih težav. V zahodnem Kalimantanu se je od julija število obiskov urgentnih oddelkov zaradi težav z dihali povečalo na približno 5000 na teden. V prvi polovici leta jih je bilo približno 500 na teden, piše The Guardian.

A motorist rides through a road shrouded in haze caused by wildfires in Banyuasin regency, South Sumatra province, Indonesia, August 23, 2026. REUTERS/Abriansyah Liberto

Ponekod zaradi dima ne vidijo niti nekaj metrov pred sabo. Foto: Reuters

Šole zaradi dima zapirajo vrata

Otroci še naprej hodijo v šole, odrasli pa na delo, vendar je dolgotrajna izpostavljenost dimu vse bolj skrb vzbujajoča. Starši opozarjajo predvsem na nevarnost za otroke, starejše in nosečnice.

Ponekod so pouk že prekinili, starši pa pozivajo šole, naj se zaradi onesnaženega zraka začasno preselijo na splet.

A drone view shows the aftermath of a fire at Sade, a traditional Sasak village that caught fire overnight in Lombok, West Nusa Tenggara province, Indonesia, August 23, 2026. REUTERS/Stringer

Vas Sade je ogenj popolnoma uničil. Foto: Reuters

Po podatkih indonezijskega ministrstva za gozdarstvo je bilo samo julija po vsej državi požganih skoraj 94.000 hektarjev površin.

Požari so prizadeli predvsem Kalimantan in Sumatro, vendar se težave pojavljajo tudi drugod po državi. V Lomboku je ogenj konec tedna uničil tradicionalno vas Sade.

»Super el niño« bi lahko razmere še poslabšal

Oblasti in strokovnjaki opozarjajo, da letošnje razmere dodatno zaostruje podnebni pojav el niño, ki zaradi segrevanja morskega toka povzroča daljša in bolj izrazita sušna obdobja. Njegov vrhunec pričakujejo septembra, sušno obdobje pa bi se lahko nadaljevalo vse do oktobra.

Padavin, ki bi lahko pomagale pri gašenju požarov, po trenutnih napovedih ne pričakujejo v večjem obsegu pred novembrom. Strokovnjaki zato opozarjajo, da bi lahko bilo najhujše šele pred regijo.

Dežja po trenutnih napovedih ne pričakujejo v večjem obsegu pred novembrom. Strokovnjaki zato opozarjajo, da lahko najhujše šele pride.

Dim že dosega Malezijo in Singapur

Problem ni več omejen na Indonezijo. Dim gozdnih in šotnih požarov se širi čez meje, zaradi česar sta zaskrbljena tudi Malezija in Singapur.

V torek je bil Kuala Lumpur po podatkih podjetja IQAir najbolj onesnaženo mesto na svetu, sledila je Džakarta. V malezijski zvezni državi Sarawak na Borneu so zaradi vročega in suhega vremena zaprli skoraj 600 šol. Singapur je zaradi možnosti poslabšanja kakovosti zraka prav tako v pripravljenosti.

A drone view shows the Ampera Bridge shrouded in haze from wildfires in Palembang, South Sumatra province, Indonesia, August 25, 2026. REUTERS/Abriansyah Liberto

Gost dim na Sumatri je zajel tudi most Ampera. Foto: Reuters

Za požare krivijo tudi krčenje gozdov

Požari v Kalimantanu so pogosto povezani s tradicionalnim požiganjem zemljišč za pridobivanje novih površin za plantaže, predvsem za proizvodnjo palmovega olja. Indonezija je največja proizvajalka palmovega olja na svetu.

Predsednik Prabowo Subianto je zato odredil odvzem dovoljenj podjetjem, za katera obstaja sum, da so sodelovala pri nezakonitem krčenju in požiganju zemljišč. Policija je na Borneu in Sumatri aretirala 72 ljudi, osumljenih povzročanja požarov.

Motorists ride past a wildfire burning through a peatland field in Sampit, Central Kalimantan, Indonesia, Monday, Aug. 24, 2026. (AP Photo/Andri Rizky Agustian)

Motoristi se peljejo mimo požara v osrednjem delu Kalimantana. Foto: AP

Izsušena šotišča ogenj še dodatno razplamtijo

Poseben problem predstavljajo šotišča. Ta so bila nekoč naravno odporna proti požarom, vendar so zaradi kanalov, zgrajenih za izsuševanje zemljišč in širjenje plantaž, izgubila velik del sposobnosti zadrževanja vode.

Ko se šotna tla izsušijo, lahko ogenj prodre globoko pod površje, kjer ga je zelo težko pogasiti. Poleg tega takšni požari ustvarjajo izjemno gost in dražeč dim.

Strokovnjaki zato opozarjajo, da samo gašenje požarov ni dovolj. Dolgoročna rešitev bi morala vključevati obnovo degradiranih šotišč in preprečevanje njihovega nadaljnjega izsuševanja.

Firefighters attempt to extinguish a wildfire burning through a peatland field in Ogan Ilir, South Sumatra, Indonesia, Monday, Aug. 24, 2026. (AP Photo/Muhammad Hatta)

Gasilci se borijo z ognjem tudi na jugu Sumatre. Foto: AP

Katastrofalno leto 2015

Indonezijo požari spominjajo na leto 2015, ko je državo prav tako prizadel močan pojav el niño in povzročil veliko sušo. Takrat je zgorelo več kot šest milijonov akrov površin, dim pa se je razširil tudi nad Malezijo in Singapur. Prebivalci Kalimantana se zdaj bojijo ponovitve takšnega scenarija, saj se ogenj nevarno približuje hišam. 

Priporočamo