Zaporedni vročinski valovi, vse hujša suša in obsežni požari so v zadnjih mesecih povzročili veliko škodo po Evropi. Nekateri ekonomisti ocenjujejo, da bi lahko letošnje izgube izničile skromno gospodarsko rast EU, je Hoekstra povedal za Politico.
Letošnji vremenski ekstremi so sicer skladni z napovedmi podnebnih modelov. Evropska komisija ocenjuje, da podnebne nesreče že zdaj zmanjšujejo bruto domači proizvod EU za približno odstotek. Do leta 2050 naj bi bil vpliv 2,3-odstoten, do konca stoletja pa bi lahko dosegel sedem odstotkov. Zavarovalnice medtem opozarjajo, da bi lahko skupna izguba BDP v najbolj izpostavljenih državah EU do leta 2030 znašala do sedem odstotkov.
Prilagajanje ni več razkošje
Hoekstra meni, da morajo evropske države zato začeti obsežneje vlagati v ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam, od preprečevanja poplav do hlajenja mest. »Mislim, da smo zdaj doživeli dovolj opozoril, da poraba za prilagajanje ni razkošje,« je dejal. Po njegovem gre za »nujno« ukrepanje, ki se mora poznati tako v evropskem kot nacionalnih proračunih.
Evropska komisija je januarja ocenila, da EU za ukrepe prilagajanja potrebuje približno 70 milijard evrov na leto. Države članice trenutno skupaj namenijo okoli 29 milijard evrov na leto, medtem ko podnebne nesreče po ocenah vsako leto povzročijo približno 45 milijard evrov škode na infrastrukturi in materialnih sredstvih. Hoekstra priznava, da imajo številne vlade omejen fiskalni prostor, vendar opozarja, da bi bilo odlašanje dražje.
Vlaganja bi lahko preprečila večjo škodo
»Nihče od nas na domačem dvorišču nima drevesa, na katerem raste denar,« je dejal Hoekstra, vendar dodal, da proračuni odražajo politične prioritete. Po njegovem požari in poplave jasno kažejo, da mora biti prilagajanje podnebnim spremembam ena od njih, sicer bodo posledice večje na področju zdravja, gospodarstva in družbe.
Na gospodarsko upravičenost takšnih vlaganj kažejo tudi druge raziskave. Študija World Resources Institute je ugotovila, da vsak evro, vložen v prilagajanje, v desetih letih prinese približno deset evrov koristi, Združeni narodi pa ocenjujejo, da lahko vsak milijardni vložek v zaščito obal prepreči za približno 12 milijard evrov gospodarske škode. Hoekstra je opozoril tudi na vse večje tveganje, da nekaterih območij v prihodnje ne bo več mogoče zavarovati.
EU krepi odziv na nesreče
Evropska komisija medtem usklajuje razporejanje gasilcev na območja z visokim tveganjem, načrtuje pa tudi širitev evropske flote za gašenje požarov. Po navedbah komisarja je trenutno mogoče razporediti skoraj 800 gasilcev iz različnih brigad tja, kjer so najbolj potrebni.
Kljub temu komisar opozarja, da je treba storiti bistveno več na regionalni, nacionalni in evropski ravni, saj bo podnebnih tveganj še naprej več.
Nova evropska strategija
Evropska komisija trenutno pripravlja tudi celovit sveženj ukrepov za prilagajanje, imenovan Integrirani okvir za evropsko podnebno odpornost. Predstavila naj bi ga oktobra ali novembra, v njem pa bodo po Hoekstrovih besedah trije ključni stebri.
Prvi je skupni scenarij, na podlagi katerega naj bi vse države članice načrtovale odziv na podnebna tveganja. Drugi je jasnejša razdelitev odgovornosti med občinami, regijami, državami in EU, tudi pri financiranju, gašenju požarov, sajenju dreves v mestih in zdravstvenih ukrepih za ranljive skupine. Tretji steber je vključitev podnebne odpornosti v vse ravni oblikovanja politik, od infrastrukturnih naložb do zakonodaje.
Tudi zmanjševanje izpustov ostaja ključno
Hoekstra je poudaril, da mora EU hkrati nadaljevati prizadevanja za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov doma in v tujini, saj bi s tem omejila najhujše posledice globalnega segrevanja. Vendar tudi hitro zmanjšanje emisij ne bi preprečilo vseh bližnjih posledic že doseženega segrevanja.
»Tudi če bi lahko jutri odpravili vse emisije, bi nas še vedno čakalo nekaj zelo zahtevnih poletij,« je dejal.