Po podatkih WMO, ki v evropske meritve vključuje tudi Grenlandijo in Kavkaz, je bilo leto 2025 najtoplejše doslej zabeleženo leto v Evropi. Program Copernicus, ki omenjenih območij ne vključuje, pa ga uvršča med drugo ali tretje najtoplejše leto v zgodovini.
Znanstveniki opozarjajo, da je kar do 99 odstotkov Evrope beležilo temperature, višje od dolgoletnega povprečja. To je prvič, da je skoraj celotna celina v enem letu doživela tako obsežen temperaturni odklon.
Gozdni požari, suše in taljenje ledenikov
Leto 2025 je zaznamovala tudi najhujša sezona gozdnih požarov v Evropi doslej. Požari so zajeli največje površine v zgodovini meritev in povzročili tudi rekordne izpuste toplogrednih plinov.
Hkrati so bile temperature morja že četrto leto zapored najvišje v zgodovini, številne regije pa so se soočale s sušnimi razmerami. Ledeniki po vsej celini so se močno skrčili, pri čemer je grenlandski ledeni pokrov izgubil ogromne količine ledu.
Vpliv globalnih podnebnih vzorcev
Znanstveniki opozarjajo, da se svet približuje novemu pojavu el niño, naravnemu podnebnemu vzorcu, ki pogosto dodatno okrepi učinke globalnega segrevanja. Ta pojav lahko povzroči dvig globalnih temperatur, pri čemer doseže najmočnejši vpliv običajno leto po nastanku.
Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko prihajajoči el niño v kombinaciji z že obstoječim segrevanjem privedel do še višjih temperatur po svetu, tudi v letu 2026.
Evropa se segreva hitreje od svetovnega povprečja
Evropa se je od predindustrijske dobe segrela za približno 2,5 stopinje Celzija, kar je skoraj dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Razlogi vključujejo geografske značilnosti, spremembe vremenskih vzorcev ter zmanjšanje snežne in ledene pokritosti, ki sicer odbija sončno sevanje.
Znanstveniki opozarjajo tudi na zmanjševanje števila zimskih dni z zmrzaljo, kar je še en znak dolgoročnih podnebnih sprememb.
Opozorila o prihodnosti
Podnebni strokovnjaki opozarjajo, da se trend segrevanja ne upočasnjuje. Nekatere analize že kažejo, da bi lahko bilo leto 2026 med najtoplejšimi doslej. Evropski uradniki poudarjajo, da mora Evropa pospešiti prilagajanje podnebnim spremembam in okrepiti odpornost proti ekstremnim vremenskim pojavom.
Po njihovih besedah ni več vprašanje, ali se bodo vplivi podnebnih sprememb še okrepili, temveč kako hitro se bo družba nanje prilagodila.
