V nasprotju z metodami, ki jih je uvedlo ameriško podjetje SpaceX Elona Muska, je kitajska raketa prvič uporabila edinstveni sistem lovljenja z mrežo, pristanek pa je bil izveden na posebnem splavu na morju.
Raketa Dolgi pohod 10B je poletela s civilnega vesoljskega izstrelišča Hainan na jugu Kitajske ob 12.15 po lokalnem času. Približno šest minut po vzletu se je prva stopnja rakete ločila. Preostanek rakete je nadaljeval pot v orbito, prva stopnja pa se je nadzorovano vertikalno spustila in pristala na ploščadi v Južnokitajskem morju.
Raketa Dolgi pohod 10B je primerljiva z raketo Falcon 9, s katero je podjetje SpaceX Elona Muska revolucioniralo ekonomiko vesoljskih poletov. Razvila jo je Kitajska akademija za tehnologijo nosilnih raket (CALT), glavna državna razvijalka raket, v nizko zemeljsko orbito pa lahko ponese najmanj 16 ton tovora.
Medtem ko Falcon 9 samodejno pristane na zložljivih nogah na kopnem ali na plavajoči ploščadi, kitajska raketa uporablja povsem nov sistem. Raketa se s posebnimi pristajalnimi kljukami ujame v mrežo, napeto na ogrodju plavajoče ploščadi.
Vrnitev prve stopnje rakete močno zniža stroške izstrelitve. Pri klasičnih raketah namreč po porabi goriva stopnje padejo v morje in niso več uporabne. Če se prva stopnja vrne na Zemljo, je mogoče večkrat uporabiti večino raketnih motorjev, ki so daleč najdražji del rakete.
Prvi je ponovni pristanek rakete leta 2015 izvedel SpaceX z raketo Falcon 9, deset let pozneje pa mu je sledil prav tako ameriški Blue Origin z raketo New Glenn. Falcon 9 zdaj poleti približno 150-krat na leto s potisnimi stopnjami, ki jih je mogoče ponovno uporabiti več desetkrat.
Kitajska je tako druga država, ki ji je uspel ta tehnološki preboj. Opazno zaostaja Evropa oziroma Evropska vesoljska agencija (ESA), katere najnovejša raketa Ariane 6 te sposobnosti nima, zato ameriškim podjetjem težko konkurira.
Kitajska je za razvoj tehnologije večkrat uporabnih raket porabila skoraj desetletje, od zgodnjih preizkusov lebdenja na nizki višini do neuspešnih poskusov vračanja raketnih stopenj. Dva lanska poskusa zasebnega kitajskega podjetja LandSpace in državne družbe China Aerospace Science and Technology Corporation se nista uspešno končala, saj jima ni uspelo izvesti ključnega zadnjega koraka – pristanka in vrnitve prve stopnje.