Letalo J-20 je postalo osrednji del kitajskih prizadevanj za doseganje zračne premoči v zahodnem Pacifiku. Peking pospešeno povečuje floto, ki po ocenah že presega 500 letal, letna proizvodnja pa naj bi dosegala od 100 do 120 primerkov. S tem tempom bi Kitajska do leta 2030 lahko imela okoli tisoč tovrstnih lovcev, kar jo postavlja ob bok ameriški floti letal F-35. Toda kopičenje strojne opreme je le ena plat zgodbe.
Tehnologija da, izkušnje ne
»Sodobna bojna letala je mogoče zgraditi z denarjem, industrijo in časom,« strokovnjaka Brandona J. Weicherta povzemajo pri nemškem Focusu.
Bistveno težje je usposobiti pilote, ki so sposobni izkoristiti polni potencial letal pete generacije. Ti namreč niso več zgolj letalci, ki morajo obvladati vzletanje, letenje in pristajanje. V sodobnem zračnem boju so postali predvsem upravljalci kompleksnih informacijskih sistemov.
V pilotski kabini letala J-20 mora pilot v delčku sekunde obdelati ogromne količine podatkov. Spremljati mora radarske signale, se odzivati na elektronsko motenje in hkrati razlikovati med prijateljskimi in sovražnimi letali na podlagi nejasnih sporočil. Današnji piloti morajo bolj kot samo letalo obvladovati cel bojni prostor s pretokom podatkov. Takšnih reakcij in instinktivne presoje se ni mogoče naučiti z dihalnimi vajami ali teoretičnim poukom.
Vaje niso enake boju
Ključna težava kitajskih zračnih sil je pomanjkanje resničnih bojnih izkušenj. Čeprav njihovi piloti trenirajo intenzivno in z vse bolj realističnimi vajami, simulacije ne morejo v celoti nadomestiti negotovosti, stresa in kaosa prave zračne bitke. Weichert poudarja temeljno razliko med usposabljanjem in dejanskim spopadom: »Vaje učijo postopke. Boj pa brusi presojo.« Ta izkušnja, pridobljena v desetletjih konfliktov, je nekaj, česar Kitajska preprosto nima.
Zavedajoč se tega primanjkljaja, poskuša Peking najti bližnjice. Poročila kažejo, da so skrajšali čas usposabljanja za bojne pilote s štirih na tri leta, predvsem z uvedbo novih trenažnih letal. Poleg tega se zatekajo k nekonvencionalnim metodam, kot je starodavna kitajska vadbena tehnika qi gong, s katero naj bi izboljšali psihofizične sposobnosti pilotov.
Vendar pa najbolj skrb vzbujajoča taktika ostaja poskus uvažanja znanja. Obveščevalno zavezništvo Five Eyes, ki ga sestavljajo ZDA, Velika Britanija, Kanada, Avstralija in Nova Zelandija, je po poročanju nemškega medija Focus že večkrat opozorilo, da Kitajska aktivno novači nekdanje vojaške pilote iz zahodnih držav. S tem poskušajo pridobiti neprecenljive izkušnje in taktike, ki so jih ti piloti pridobili v resničnih bojnih operacijah. Kljub vsem prizadevanjem pa ostaja dejstvo, da je »proizvodnja« elitnega pilota bistveno bolj zapleten in dolgotrajen proces kot izdelava samega letala.