Raketa Dolgi pohod 2-F je z izstrelišča Jiuquan v puščavi Gobi poletela v nedeljo ob 23:08 po lokalnem času. Izstrelitev so pospremile množice ljudi, ki so navdušeno mahale s kitajskimi zastavami. Le nekaj ur kasneje, v zgodnjih ponedeljkovih urah, je vesoljska ladja uspešno pristala na postaji Tiangong.
Posadko sta na postaji toplo sprejela astronavta misije Shenzhou-21, s čimer se je zgodilo osmo »srečanje v vesolju« v kitajski zgodovini. Li je v svojem prvem sporočilu iz vesolja dejala, da se »počuti dobro«. Posadko sestavljata še poveljnik Zhu Yangzhu in pilot Zhang Zhiyuan, ki sta prav tako izkušena strokovnjaka.
Znanstveni cilji in rekordno bivanje v orbiti
Posadka misije Shenzhou-23 bo na postaji Tiangong predvidoma ostala šest mesecev. V tem času bodo izvedli več kot sto znanstvenih projektov in aplikacij. Poskusi se osredotočajo na področja, kot so vesoljska znanost o življenju, znanost o materialih in fizika tekočin v mikrogravitaciji.
Li v misiji opravlja vlogo strokovnjakinje za tovor, zato bo njena glavna naloga upravljanje opreme za znanstvene poskuse. Misija vključuje tudi vesoljske sprehode, prenos tovora in namestitev zunanje opreme. Eden ključnih ciljev je priprava na prihodnje misije v globoko vesolje.
Najpomembnejši del odprave pa je eksperiment podaljšanega bivanja v vesolju. Vsaj en član posadke bo v orbiti preživel celo leto, kar bo prvi tak primer za kitajski vesoljski program. Leto dni dolgo bivanje bo eno najdaljših v zgodovini, saj rekord še vedno drži ruski kozmonavt Valerij Poljakov, ki je leta 1995 v vesolju preživel 14 mesecev.
Simbol nove dobe za Hongkong
Li Jiaying je 43-letna nekdanja policijska nadzornica z doktoratom iz računalniške forenzike. Njena izbira za prvo astronavtko iz Hongkonga velja za dokaz znanstvenih in tehnoloških zmožnosti mesta. Izbirni postopek je bil izjemno strog in je od kandidatov zahteval doktorat ter izpolnjevanje strogih fizičnih in zdravstvenih meril.
Pred misijo je opravila skoraj dve leti intenzivnega usposabljanja. V tem času je zaključila več kot 200 nalog in zbrala več kot 1700 ur treninga. Kot je povedala za tiskovno agencijo Xinhua, jo je navdihnil Yang Liwei, prvi kitajski astronavt, ki je v vesolje poletel leta 2003.
»To je redka priložnost. Zakaj ne bi poskusila?« je dejala Li. Predsednik hongkonške vlade John Lee je njeno vključitev v misijo označil za »zgodovinski« trenutek in navdih za mlade. Poudaril je, da misija simbolizira zaupanje države v talente Hongkonga.
Kitajska krepi svoj vpliv v vesolju
Misija je del širših prizadevanj Kitajske, da do leta 2030 na Luno pošlje človeško posadko. Postaja Tiangong je temelj teh ambicij, zlasti ker je Kitajska izvzeta iz sodelovanja na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) zaradi pomislekov ZDA.
Kitajska se zato aktivno usmerja v mednarodno sodelovanje. Podpisala je številne sporazume o sodelovanju v vesolju z različnimi državami. Na postaji Tiangong že usposablja astronavte iz drugih držav, kot je Pakistan, v nasprotju z MVP, na kateri prevladujejo ZDA in Rusija. To odraža tudi širši globalni trend, po katerem vse več držav pošilja svoje prve astronavte v vesolje, pogosto v sodelovanju z uveljavljenimi silami prek zasebnih misij.
»Leto dni v orbiti potiska tako strojno opremo kot ljudi v drugačen operativni režim v primerjavi s krajšimi misijami,« je za tiskovno agencijo AFP pojasnil astrofizik Richard de Grijs. Profesor na univerzi Macquarie v Avstraliji meni, da to kaže, kako Kitajska hitro gradi svoje strokovno znanje za dolgotrajno bivanje in raziskovanje globokega vesolja.