V drugem mandatu Donalda Trumpa so mnogi evropski voditelji začeli izpostavljati pomen evropske suverenosti in promovirati javno naročanje po načelu »made in EU«. Med najglasnejšimi zagovorniki takšnega pristopa je francoski predsednik Emmanuel Macron. Promocijo tega koncepta je začel celo pred Trumpovim drugim mandatom. V svojih govorih je pogosto uporabil prave besede in zaigral na prava čustva Evropejcev, v zakulisju pa se med evropskimi voditelji širi nezadovoljstvo, da »made in EU« v očeh francoskega predsednika v resnici pomeni zlasti »made in France«. Med francoskimi zgodbami o uspehu, ki se lahko za svoj vzpon močno zahvalijo podpori francoskega predsednika, je tudi podjetje Mistral AI.
Podjetje so leta 2023 ustanovili Arthur Mensch, Guillaume Lample in Timothée Lacroix, nekdanji raziskovalci iz ameriških tehnoloških podjetij Google DeepMind in Facebook AI. Podjetje je že od začetka gradilo na ideji evropske tehnološke suverenosti, pri čemer je posebno pozornost namenjalo povezavam s francosko državo. Med prvimi vlagatelji je bila francoska javna investicijska banka Bpifrance, ki je sodelovala pri rekordnem 105-milijonskem zagonskem financiranju.
Pomembno vlogo pri nastanku podjetja so imeli tudi francoski poslovneži. Med njimi milijarder Xavier Niel ter soustanovitelja zavarovalniškega podjetja Alan Jean-Charles Samuelian-Werve in Charles Gorintin. Njihova poslovna omrežja so pomagala povezati Menscha, Lampla in Lacroixa. Pri vzpostavljanju odnosov z državo pa je imel pomembno vlogo Cédric O, nekdanji državni sekretar za digitalne zadeve in zgodnji Macronov podpornik. O je v Bruslju lobiral za milejša pravila v evropskem aktu o umetni inteligenci. Zaradi tega so mu nekateri evropski poslanci očitali navzkrižje interesov.
Macron kot politični pospeševalnik
Mensch je kmalu postal eden vodilnih obrazov francoskih prizadevanj za tehnološko suverenost. Leta 2023 je skupaj z Macronom nastopil na tehnološkem sejmu VivaTech, pozneje pa je postal član strokovne skupine, ki je pripravljala francosko strategijo za umetno inteligenco. Mistral je leta 2024 predstavil svojega klepetalnega pomočnika le chat, vendar se je medtem pokazalo, da je razvoj velikih jezikovnih modelov izjemno drag in poslovno tvegan.
Francoska država je zato vse bolj odkrito podpirala Mistral. Leta 2025 so se pojavile celo govorice o morebitnih pogovorih z Applom o prevzemu. Mistral je navedbe zavrnil. Namesto tega je pridobil močno evropsko oporo. Nizozemski proizvajalec opreme za izdelavo čipov ASML je septembra 2025 v podjetje vložil 1,3 milijarde evrov.
Od državnih uradov do G7
Mistral je svoje rešitve začel prodajati tudi francoskemu javnemu sektorju. Po strateškem partnerstvu z nacionalno službo za zaposlovanje je podjetje sklenilo dogovor s francoskim obrambnim ministrstvom o razvoju umetne inteligence za obrambne namene, le chat pa naj bi postopoma prišel do približno 10.000 državnih uradnikov.
Macronova podpora je podjetju pomagala tudi pri preboju na mednarodni oder. Mensch se je v zadnjih dveh letih udeležil skoraj vseh Macronovih potovanj v tujino, nastopal na vrhovih voditeljev skupine G7 in se srečeval z vodilnimi ameriškimi predstavniki tehnološke industrije. Pri tem je zagovarjal evropski pristop k umetni inteligenci, ki naj bi dajal večji poudarek tehnološki suverenosti, kulturnim in jezikovnim posebnostim ter nadzoru nad tem, kdo ima koristi od razvoja umetne inteligence.
Odprte uteži, ne popolna odprtokodnost
Mistral se od večine največjih ameriških tekmecev razlikuje tudi po tem, da del svojih modelov ponuja z odprtimi utežmi. Prednost takšnega pristopa je zlasti v tem, da lahko posamezniki, podjetja, javne ustanove in države modele poganjajo na lastni infrastrukturi ter tako ohranijo večji nadzor nad podatki in uporabo tehnologije. Podjetja, kot so OpenAI, Anthropic in Google, svoje najzmogljivejše modele medtem praviloma ponujajo kot zaprte storitve prek aplikacij in programskih vmesnikov, pri čemer uporabnik nima dostopa do modelskih uteži.
Seveda pa tudi Mistral ni v celoti odprtokodno podjetje. Poleg modelov z odprtimi utežmi razvija tudi komercialne, zaprte rešitve. Odprte uteži prav tako ne pomenijo, da so javno dostopni vsi elementi modela, kot so izvorna koda, podatki za učenje in celoten postopek njegovega razvoja.
Življenje brez Macrona
Macronu se predsedniški mandat izteče prihodnjo pomlad. Ker je Mistral medtem postal francoski tehnološki paradni konj, ne gre pričakovati, da bi izgubil domačo politično podporo. Je pa Mistral še naprej močno odvisen od mednarodnega kapitala ter partnerstev z ameriškimi podjetji, kot so Amazon, Nvidia in Microsoft. Vlaganje ASML je sicer okrepilo evropski lastniški delež v podjetju, del vpliva nanj pa je s tem prešel s Francije na Nizozemsko.
Mistral se v tem kontekstu sooča tudi z vprašanjem, ali lahko poleg simbola evropske tehnološke suverenosti dejansko postane globalno konkurenčen proizvajalec najnaprednejših modelov umetne inteligence. Podjetje se vse bolj usmerja v infrastrukturo in podatkovne centre ter v uporabo svojih rešitev v velikih podjetjih. Kljub temu ostajajo dvomi, ali lahko na področju najzmogljivejših modelov dolgoročno dohaja OpenAI, Anthropic in kitajske tekmece.
Podjetje je v torek razkrilo, da je zbralo nove 3 milijarde evrov. Med investitorji tega sklopa financiranja sta bila tudi Evropska unija in južnokorejski Samsung. S tem je ocenjena vrednost Mistrala narasla na več kot 21 milijard evrov, kar je še vedno precej manj od vrednosti največjih ameriških tekmecev.
Bruno Bonnell, ki v okviru francoskega urada predsednika vlade vodi velik javni investicijski program France 2030, je medtem za Politico opozoril, da je zamisel, da bi lahko Francija ali Evropa sama financirala stotine milijard evrov, potrebnih za infrastrukturo umetne inteligence, preprosto nerealna.