Načrt Evropske unije, vreden 20 milijard evrov, ki predvideva gradnjo velikanskih vozlišč za umetno inteligenco (UI), se tik pred zagonom sooča z ostrimi kritikami. Projekt gradnje ogromnih računskih centrov za usposabljanje najzmogljivejših modelov UI – ki ga je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala pred več kot letom dni – bo uradno predstavljen to pomlad kot odgovor Evrope na ambiciozne načrte ZDA.
Vendar kot poroča Politico, zakonodajalci in strokovnjaki dvomijo, da v Evropi sploh obstaja potreba po tolikšni računski moči. Opozarjajo, da EU tvega neuspeh pri poskusu tekmovanja z ZDA in Kitajsko, kar bi jo lahko ob močni regulaciji tehnologije še dodatno potisnilo v ozadje. Medtem ko Bruselj še usklajuje načrte, čez lužo podjetja, kot je OpenAI, že uresničujejo megalomanske projekte, kot je 500 milijard dolarjev vreden podatkovni center Stargate.
Gigatovarne brez jasne poslovne vizije
"Nihče mi ne zna pojasniti, kakšen je poslovni model teh gigatovarn," je na nedavnem dogodku v Bruslju dejal nemški evroposlanec iz vrst Zelenih Sergey Lagodinsky. "Ko vprašam, zakaj potrebujemo več računskih zmogljivosti, dobim odgovor, da jih pač potrebujemo, ne glede na to, čemu bodo služile."
Evropska komisija te očitke zavrača in poudarja pomen suverenosti. "Ne gre le za surovo računsko moč, temveč za suvereno računalništvo," je za Politico pojasnil tiskovni predstavnik komisije Thomas Regnier in dodal, da se želi Evropa s tem izogniti odvisnosti od drugih celin.
Tekma s projektom Stargate
Cilj Bruslja je vzpostaviti štiri do pet megaobjektov, od katerih bi vsakega poganjalo 100.000 grafičnih procesorjev (GPU). Ti bi bili štirikrat večji od obstoječih "tovarn UI" in bi neposredno konkurirali vodilnim svetovnim projektom.
Čeprav je komisija lani prejela 76 ponudb za vzpostavitev lokacij v 16 državah, kritiki, med njimi Nicoleta Kyosovska iz bruseljskega možganskega trusta CEPS, opozarjajo na pomanjkanje uporabnikov. V svojem poročilu se sprašuje, ali bodo to "svetišča inovacij ali katedrale v puščavi". "V Evropi nimamo veliko podjetij za UI, imamo le Mistral," je bila jasna.
Evropska odvisnost in industrijska realnost
Ironično je, da Mistral, trenutno edini evropski akter, ki je sposoben razvijati modele takšnega obsega, ne čaka na Bruselj. Podjetje že gradi lastno infrastrukturo na Švedskem in v bližini Pariza.
Zaradi tega se krepijo pozivi, naj se EU raje osredotoči na svoje industrijske prednosti. Bolgarska evroposlanka Eva Maydell poudarja, da se Evropa ne more kosati z ameriškimi naložbami v velike jezikovne modele. Kot navaja Politico, je prepričana, da bi morali biti cilji bolj specifični, na primer razvoj novih tehnologij za baterije, kar bi neposredno koristilo evropski industriji.
Dodatno skrb povzroča dejstvo, da bi ti centri lahko še povečali odvisnost od ZDA, saj na trgu grafičnih procesorjev prevladuje podjetje Nvidia iz Silicijeve doline. Skupina 18 evroposlancev je komisijo že pozvala k pojasnilu, kako bo ta projekt dejansko zmanjšal strateško odvisnost Evrope, če bo vsa strojna oprema še vedno ameriška.
Medtem ko nekateri dvomijo o smiselnosti, drugi opozarjajo, da je 20 milijard evrov le kaplja v morje v primerjavi s svetovnimi trendi. "Če pogledate vlaganja v drugih delih sveta, so ta za celoten red velikosti višja," je za Politico opozoril Jeff Campbell iz tehnološkega giganta Cisco.