Ugledni mostarski dnevnik Dnevni list, ki je priljubljen med Hrvati iz Bosne in Hercegovine, se sprašuje, kako je mogoče, da se velik del hrvaških priseljencev navdušuje nad skrajno desno Alternativo za Nemčijo (AfD), ki je na nedavnih volitvah v zvezni deželi Saška - Anhalt dobila kar 44 odstotkov glasov.
AfD je namreč proti tujcem. Se imajo Hrvati v Nemčiji za domačine? Kakor koli že, družbena omrežja Hrvatov so v nedeljo zvečer ponorela od slavljenja in poveličevanja zmage AfD v Saški - Anhaltu.
Nekateri Hrvati, ki živijo in delajo v Nemčiji, so tako zapisali: »Hvala bogu za AfD!« In pa: »Vse je treba izgnati.« Res čudno razmišljanje, saj je vse to v nasprotju z njihovim statusom priseljencev. Če bi bila skrajna desnica na oblasti v letih, ko so se izselili iz Hrvaške, bi težko živeli v Nemčiji in tam tudi delali.
Weidlova jih ne moti
Nenavadno je tudi, da se Hrvati, ki so večinoma konservativni in privrženci tradicionalnih vrednot, navdušujejo nad AfD, čeprav njena voditeljica Alice Weidel – podobno kot Vučićeva desna roka Ana Brnabić – živi z žensko, in sicer s Šrilančanko v Švici, kjer imata dva posvojena otroka.
Sama pravi, da je njeno zasebno življenje njena stvar. Najbrž pa ni odveč omeniti, da je ekonomistka in da je bil njen ded v 30. letih nacistični sodnik, ki ga je imenoval Hitler.
AfD je proti cerkvi
Hrvati, ki so večinoma katoličani, podpirajo AfD, ki hoče obračunati tudi s katoliško cerkvijo, predvsem z njenim odnosom do migrantov. Kot ugotavljajo na televiziji Deutsche Welle, so v AfD v večini ateisti, zelo malo pa je katoličanov. AfD obtožuje cerkev, da spodbuja množično priseljevanje migrantov.
Tako katoliška kot evangeličanska cerkev poudarjata, da samo branita krščansko razumevanje človeštva in vsakega posameznika. Leta 2024 pa so nemški katoliški škofje v skupni izjavi obsodili »etnični nacionalizem« AfD in ga označili za »desni ekstremizem«.
Gerhard Feige, katoliški škof v Magdeburgu, ki je glavno mesto Saške - Anhalta, zdaj ne more verjeti, da se je toliko ljudi v njegovi škofiji pustilo zapeljati demagogom iz AfD, ki razpihujejo sovraštvo do priseljencev.
In kdo zagotavlja Hrvatom, da bodo lahko ostali v Nemčiji, če AfD – ki bi po anketah zmagala tudi na volitvah v zvezni parlament – pride na oblast? Zelo verjetno bi postali drugorazredni državljani, meni mostarski Dnevni list, ki se sprašuje: »Ali res mislijo, da za AfD niso tujci?«
14 milijonov tujcev
Sicer v Nemčiji živi in dela 415.000 ljudi, ki imajo hrvaško državljanstvo, medtem ko je vseh priseljencev iz Hrvaške in s hrvaških območij Bosne in Hercegovine, torej tudi tistih z nemškim državljanstvom, najbrž vsaj dvakrat več.
Slovencev naj bi bilo desetkrat manj. Vseh tujcev s tujim državljanstvom je po ocenah nemškega tednika Focus 14 milijonov. Glede na to, da ima Nemčija 84 milijonov ljudi, je tujcev 17 odstotkov. Če bi upoštevali tudi priseljence in njihove potomce, ki imajo nemško državljanstvo, je »tujcev« v Nemčiji okoli 25 odstotkov.
Največ je Turkov, sledijo Ukrajinci
Turkov je v Nemčiji že dolgo največ: 1,5 milijona. Skoraj toliko je zaradi vojne Ukrajincev. Na tretjem mestu so državljani Sirije (940.000), sledijo romunski državljani (907.000), poljski (842.000, a okoli 600.000 Poljakov ima samo nemško državljanstvo), italijanski (630.000), afganistanski (448.000), bolgarski (422.000), hrvaški (415.000) in grški državljani (347.000).
V Nemčiji je z območja nekdanje Jugoslavije najmanj slovenskih in črnogorskih državljanov.