Stranka AfD je zmagala na deželnih volitvah v Saški - Anhaltu in bi ob oblikovanju koalicije lahko kmalu prevzela oblast ter z njo tudi notranje ministrstvo. Kot poroča portal Focus, je eden izmed možnih kandidatov za to funkcijo deželni poslanec Matthias Büttner. S tem bi postal politično odgovoren za deželni urad za zaščito ustavnega reda, ki v tej zvezni deželi deluje kot neposreden oddelek znotraj notranjega ministrstva, kar pomeni nadzor nad opazovanjem ekstremistov in protiobveščevalno dejavnostjo.
Focus poroča, da takšen scenarij vzbuja resne skrbi med strokovnjaki, saj je prav urad za zaščito ustavnega reda v Saški - Anhaltu deželno podružnico AfD že leta 2023 uradno opredelil kot dokazano desničarsko ekstremistično organizacijo. Morebitni minister iz vrst AfD bi lahko teoretično vpogledal v vse postopke, vključno z dokazi in indici proti lastni stranki.
Prek obveščevalnega informacijskega sistema (NADIS) so organi vseh zveznih dežel med seboj povezani. Čeprav minister ne bi imel samodejnega dostopa do vseh preiskovalnih spisov drugih dežel, bi se občutljivi podatki še vedno lahko zlili v deželni urad.
Grožnja zaupnim virom
Focus še navaja, da posebno tveganje predstavlja vprašanje zaupnikov oziroma tajnih informatorjev znotraj stranke. AfD bi lahko spoznala identiteto članov, ki za denar obveščajo varnostne organe o dogajanju v ozadju stranke. Po mnenju profesorja za ustavno pravo Jan-Hendrika Dietricha bi razkritje takšnih posameznikov resno ogrozilo njihovo življenje, saj strankarsko okolje ne bi prizaneslo tistim, ki jih dojema kot izdajalce.
Zaradi zaščite informatorjev se zato obravnava scenarij, po katerem bi deželni urad še pred nastopom AfD-jevega ministra vse dokumente o preiskavah predal zveznemu uradu za zaščito ustavnega reda, lokalne podatke pa uničil. S tem bi naloge preiskovanja prevzel zvezni nivo.
Prav tako stroka opozarja na področje protiobveščevalne dejavnosti. Zvezna obveščevalna služba (BND) in vojaška obveščevalna služba (MAD) verjetno ne bi več delili občutljivih podatkov o ruski špijonaži z vlado v Magdeburgu, predvsem zaradi tesnih vezi nekaterih članov AfD z ruskim avtokratskim režimom in zahtev po ukinitvi sankcij. Obrambni minister Boris Pistorius je že napovedal preverjanje možnosti zadržanja občutljivih vojaških obrambnih načrtov, s čimer želi preprečiti morebitno odtekanje zaupnih podatkov.
Omejitve in "kitajski zidovi" v praksi
Vzpostavitev strogih pregrad znotraj skupnih informacijskih sistemov – v žargonu poimenovanih "kitajski zidovi" – bi sicer preprečila uhajanje tajnih podatkov, a bi hkrati resno oslabila splošno varnost v zvezni deželi, še piše Focus in dodaja, da uradnih nalog varovanja države sicer ni mogoče preprosto ukiniti, saj zvezna zakonodaja predvideva obstoj deželnega urada, vendar bi lahko novi minister korenito kadrovsko "izpraznil" službo ali preusmeril njene prioritete stran od desničarskega ekstremizma.