Podatki so objavljeni v 14. letnem poročilu o spremljanju trga železniških storitev skupine IRG-Rail (Independent Regulators' Group – Rail), ki vključuje 31 evropskih držav, med njimi tudi Hrvaško in Slovenijo. Poročilo temelji na podatkih nacionalnih regulatorjev.
Na vrhu Latvija, kje je Slovenija?
Glede na poročilo so najbolj točni potniški vlaki v Latviji, kjer jih je na končno postajo pravočasno prispelo 97,8 odstotka. Sledili sta Litva in Estonija. Na drugi strani lestvice je Hrvaška, kjer je bila točnost 68-odstotna, kar je najnižji rezultat med državami, ki so podatke posredovale. Slovenija se je na tej lestvici znašla na enajstem mestu. Glede na statistiko je v naši državi točnih kar 90 odstotkov vlakov. V Sloveniji in na Hrvaškem se pri primerjavi točnosti potniških vlakov uporablja petminutni prag – vlak se šteje za pravočasnega, če na končno postajo prispe največ pet minut po predvidenem času.
Merila niso povsod po Evropi enaka. Švica uporablja prag treh minut, Avstrija in Finska pet minut in 29 sekund, Belgija, Poljska in Švedska pet minut in 59 sekund, Romunija pa kar 20 minut.
Za zamude kriva predvsem dela na progah
Hrvaške železnice kot najpogostejše razloge za zamude navajajo dela na železniških progah, zaradi katerih morajo ponekod uvesti nadomestni avtobusni prevoz, na dvotirnih progah pa promet poteka le po enem tiru. Med razlogi so tudi stanje infrastrukture, izredni dogodki in okvare vlakov, poroča Index.
Podjetje je potnikom zaradi zamud vlakov leta 2024 izplačalo 1177 evrov odškodnin. Leta 2025 se je ta znesek povečal na 2146 evrov.
Na repu lestvice tudi tovorni vlaki
Še slabše je stanje pri tovornem prometu. Med 22 državami, ki so IRG-Railu posredovale podatke, je imela Hrvaška prav tako najnižjo stopnjo točnosti tovornih vlakov. Sledili sta Češka in Slovaška. IRG-Rail slab rezultat teh držav povezuje z dolgotrajnimi gradbenimi deli na železniški infrastrukturi, ki niso bila končana v predvidenih rokih.
Tudi HŽ Cargo, ki je vodilni železniški tovorni prevoznik na Hrvaškem, kot enega ključnih problemov izpostavlja infrastrukturo. Od 2617 kilometrov hrvaškega železniškega omrežja je v uporabi 2451 kilometrov. Le 315 kilometrov oziroma 12 odstotkov prog je dvotirnih, elektrificiranih pa je 907 kilometrov oziroma 37 odstotkov.
Obstoječe infrastrukturne zmogljivosti so dotrajane, zato je treba na nekaterih delih omrežja zaradi varnosti zmanjševati hitrost, opozarjajo prevozniki.
Obsežna obnova povzroča dodatne težave
Velik investicijski cikel, s katerim naj bi se stanje železniške infrastrukture izboljšalo, trenutno promet dodatno otežuje. »Pogoste zapore prog zaradi infrastrukturnih del, ki se izvajajo v okviru velikega investicijskega cikla modernizacije železniške infrastrukture na Hrvaškem, so povzročile pomembne motnje v prometu in velike operativne težave,« so navedli v HŽ Cargu.
Kot primer izpostavljajo koridor RH2 Rijeka–Zagreb–Koprivnica–državna meja. Proga je bila v letu 2025 zaradi zapor neprekinjeno zaprta skupno 77 dni. Število dni neprekinjenih zapor se je v primerjavi z letom 2024 povečalo za 20 odstotkov, skupno število dni zapor, vključno z dnevnimi in neprekinjenimi zaporami, pa za osem odstotkov.
Največ zapor je bilo na odseku Dugo Selo–Koprivnica–državna meja, kjer so po navedbah HŽ Carga zabeležili velike zamude in največji upad prometa. Del prometa so morali preusmeriti na obvozne proge, kar je podaljšalo tranzitni čas in povečalo stroške.
Težave segajo tudi prek hrvaških meja
V HŽ Cargu opozarjajo, da vsi razlogi za zamude niso povezani samo s Hrvaško. Dela v Sloveniji so zmanjšala prevozne zmogljivosti in razpoložljivost tras proti Italiji in pristanišču Koper za 50 odstotkov. Dodatne težave povzročajo okrepljene kontrole in omejene zmogljivosti na območju meje s Srbijo pri Tovarniku in Šidu, kjer nastajajo ozka grla, vlaki pa čakajo na prehod.
Prednost imajo potniški vlaki
Tovorni promet ima še eno težavo. Prednost pri prometu imajo potniški vlaki, kar po oceni HŽ Carga dodatno zmanjšuje točnost tovornega prometa, zlasti v času največjih obremenitev, ob uporabi obvoznih prog in zaporah najbolj prometnih odsekov.
Večjo točnost v HŽ Cargu pričakujejo z boljšim načrtovanjem in usklajevanjem infrastrukturnih del, učinkovitejšim upravljanjem prometa, obnovo infrastrukture in povečanjem deleža dvotirnih prog.
V sedanjih razmerah lahko ena večja motnja v voznem redu povzroči verižno reakcijo na celotnem omrežju in številne nove zamude.