Ena izmed največjih načrtovanih investicij na področju infrastrukture bo prenova železnice med Ljubljano in Kranjem. Prenova železnice vključuje drugi tir vzdolž celotne trase v dolžini 29,2 kilometra. Ambiciozen državni prostorski načrt (DPN) za nadgradnjo železniške povezave Ljubljana–Kranj/Naklo je ocenjen na 750 milijonov evrov in prečka pet občin. Predvideva po dva predora in dva pokrita vkopa, štiri nove mostove, šestnajst podhodov ter 28 podvozov za cestni promet. Dvotirna proga naj bi omogočala hitrost do 160 kilometrov na uro za potniške ter do 100 kilometrov na uro za tovorne vlake. Takšne hitrosti morajo biti omogočene na treh četrtinah trase.
Državni prostorski načrt je v splošnih okvirih že znan. Prvič je bil razgrnjen leta 2024, nanj pa je letelo več kot 350 pripomb v okviru javne obravnave.
Dve leti so na ministrstvu za infrastrukturo potrebovali, da so proučili vse pripombe in dopolnili načrt. Ta v ključnih obrisih ostaja nespremenjen, so pa sprejete manjše dopolnitve, ki bodo predvsem vplivale na življenje okoliških prebivalcev. V sredo je bil dopolnjeni načrt predstavljen občanom Ljubljane in Medvod v nabito polni dvorani Ljudskega doma v Šentvidu.
Podvozi namesto poglobitve
Glede na prvoten osnutek so na pobudo mestne občine dopolnili načrtovane podvoze, da bo olajšan prehod za kolesarje in pešce. V ta namen so razširili klančine, da ne bo potreben sestop pri prečkanju. »Pri vseh rešitvah v Ljubljani smo sledili temu, da so prehodi namenjeni tudi prometnemu prehajanju pešcev in kolesarjev. Zato smo si prizadevali, da bo čim bolj prehodno tako za pešce kot za kolesarje, da ti varno prečkajo železnico in da se njihove poti ne srečajo,« je povedal Matjaž Kravanja iz družbe Elea, ki je projektirala predlagano nadgradnjo.
Načrt sicer predstavlja dokončno opustitev ambicije, da bi v Ljubljani poglobili železnico. Namesto tega je med glavno železniško postajo in Stanežičami predvidenih devet podvozov. Od tega so kar štirje podvozi predvideni na območju Šentvida. V prvotnem osnutku so bili predvideni samo trije, in sicer podvoz Šentvid, avtocesta ter podvoz Ulica Jožeta Jame. Sedaj pa je poleg omenjenih predlagan še podvoz pri Hafnerjevi ulici.
Ogorčeni prebivalci Hafnerjeve ulice
Med najbolj presenečenimi so prebivalci Hafnerjeve ulice v Šentvidu. V prvotnem osnutku je bil pri njihovi ulici predviden samo podhod za pešce in kolesarje. Zato jih je presenetilo, da je tam predviden tudi podvoz.
»Zaskrbljeni smo zaradi spremembe Hafnerjeve, saj nas je presenetilo, da bo naša ulica, ki je sedaj zaprta za promet, postala prometna in bo preko nje potekal podvoz ter bomo ostali brez 60 parkirnih mest. Dve leti ste to načrtovali in nihče ni pomislil na to, da bi nas vprašal,« se je na dogodku jezil prebivalec Hafnerjeve.
Kot so izpostavili drugi občani, ima njihova ulica umirjen promet, namenjen lokalnim potrebam. Zaradi podvoza bi cesta postala prometnica, medtem ko bi za potrebe širitev izgubili tudi parkirna mesta, glede katerih že tako vlada parkirna stiska. Pristojni so jim odgovorili, da so ta podvoz vključili na željo Mestne občine Ljubljana, ki je upoštevala željo občanov Poljan na drugi strani železnice, ki bi s podvozom dobili boljši dostop do infrastrukture v Šentvidu.
Podaljšan odprti vkop med Mednim in Stanežičami
Kot smo poročali, je ena izmed največjih predlaganih sprememb glede na dosedanjo traso na območju Stanežič in Medna. Sedaj železnica teče ob Savi. Po predlaganem načrtu pa naj bi pred naseljem Medno krenila proti zahodu. Pod pokritim vkopom bi šla pod Celovško cesto in mimo naselja v predviden tunel pod Medanskim hribom. Medno bi bilo tako ujeto med Celovško cesto in železnico. Občani so se v prejšnjih letih zelo angažirali v nasprotovanju temu načrtu in se združili v civilno iniciativo Okolju prijazen tir (OPT).
Na območju Stanežič je tako najbolj obširna dopolnitev načrta. Kot je povedal Marko Žibret, direktor družbe Elea, so se odločili, da bodo podaljšali odprti vkop za 860 metrov. Tako železnica ne bi tekla v zaledju Medna, ampak pod zaledjem, in na ta način bi naselje ohranilo zelenico ter dostop do narave. Prav tako so na tej lokaciji predvideli še novo kolesarsko povezavo ob Savi, železniško postajo Stanežiče pa so projektirali bližje parkirišču P+R Stanežiče.
V iniciativi OPT sicer niso zadovoljni z obširno spremembo. V odzivu so zapisali, da bo zaradi vkopa dvignjen relief za 8 do 9 metrov, kar predstavlja velik poseg v krajino. Pri tem so ponovili, da nasprotujejo nadgradnji železnice kot taki in si želijo, da bi to postala primestna železnica. Za mednarodni promet pa predlagajo novo traso ob letališču. Pri tem so opozorili, da dopolnjen osnutek ne odgovori na vprašanje, ki so ga zastavili leta 2024: »Ali je tako obsežen poseg v Stanežiče in Medno res potreben in ekonomsko upravičen oziroma ali bi bilo mogoče železniško povezavo nadgraditi z bistveno manjšimi posegi v prostor, naravo in naselja?« Pri tem so napovedali nov sveženj pripomb v okviru javne obravnave dopolnitve, ki sicer traja do 25. septembra.
Rušenje objektov
V dopolnjenem osnutku je še vedno vključeno obširno rušenje objektov. Vzdolž celotne trase je za rušenje predvidenih 35 stanovanjskih in 26 nestanovanjskih objektov ter 149 pomožnih objektov. Od tega jih je največ na območju Šiške in Stanežič ter Kranja. Samo na območju Stanežič naj bi porušili pet hiš.
Država naj bi predvidene objekte odkupila, kar pa občanov ni pomirilo. »Nas skrbi vrednotenje hiš. Mi živimo v starejši hiši, predvideni za rušenje, v kateri živijo tri generacije. Bojimo se, da ne bomo dobili dovolj sredstev za novo hišo, kamor bi se lahko vsi dali. Po naši cenitvi za to hišo ne bi dobili manjšega stanovanja v Ljubljani. Morate razumeti, da to ni samo nepremičnina. To je naš dom. Ni vse samo denar. Zdaj imamo šolo, ki je blizu, in skrbi nas, da bomo lahko dobili samo nekaj na oddaljeni lokaciji. Cene stanovanj v Ljubljani so nore,« je na razpravi izpostavil občan.
Predstavnik direkcije za infrastrukturo ga je pomiril, da v primeru takšnih odkupov stremijo k temu, da se stanovalcem omogoči ista raven kakovosti bivanja kot prej: »Pri nakupu pride uradni cenilec, ki pa predvideva tudi različne investicije, in tržna vrednost ni edini kriterij, ampak se gledajo vse okoliščine. Se pravi, ne gleda se samo na tržno vrednost in je zato tudi odkupnina toliko večja.«