Kmetje so pričakovali odločne ukrepe, je dejala evropska poslanka Veronika Vrecionová, ki vodi odbor evropskega parlamenta za kmetijstvo. Dodala je, da "načrti ne plačujejo mesečnih računov" in da kmetje potrebujejo dejanja, ne zgolj namenov, piše Politico.
Kmetijske organizacije poudarjajo podobno. Evropski kmetje po njihovih besedah ne morejo čakati na še en dolgoročen načrt, medtem ko stroški proizvodnje naraščajo in evropske zmogljivosti za proizvodnjo gnojil izginjajo. Po njihovem mnenju trenutna kriza ni le vprašanje cen, temveč tudi strateške avtonomije, prehranske varnosti in preživetja evropskega kmetijstva.
Evropa večino svojih gnojil proizvaja iz uvoženega plina. Ko se je konec februarja zaprl Hormuški preliv, so cene plina poskočile, globalni trg gnojil pa se je zaostril, kar je povzročilo približno 70-odstotno rast cen gnojil glede na leto 2024.
Politična odločitev brez hitrih rešitev
Po osnutkih, ki jih je pridobil Politico, načrt evropske komisije ne ponuja ukrepov, ki bi kmetom pomagali pri letošnjem porastu stroškov ali zaščitili potrošnike pred prihodnjim zvišanjem cen hrane.
Namesto tega Bruselj stavi na dolgoročne ukrepe, ki bodo učinke pokazali šele čez več let. Razlog za to je tudi politični, saj so bili najhitrejši možni ukrepi, kot sta začasna odprava carin na uvoz iz Rusije in Belorusije in začasna ustavitev ogljičnega davka na uvoz, ocenjeni kot preveč občutljivi.
Ena najhitrejših možnosti bi bila odprava carin na gnojila iz Rusije in Belorusije, kar pa bi posredno koristilo tudi financiranju ruske vojne proti Ukrajini. Zato jih Bruselj ohranja in jih v načrtu celo utemeljuje kot del zmanjševanja strateške odvisnosti od Rusije.
Podobno politično sporna je tudi zamisel o začasni ustavitvi ogljičnega davka na uvoz, saj bi to pomenilo umik pomembnega dela podnebne politike EU. Ta možnost je bila kasneje opuščena.
Dolgoročna usmeritev: manj fosilnih gnojil
Ker so kratkoročni vzvodi izključeni, se načrt osredotoča na postopno zmanjševanje odvisnosti Evrope od fosilno osnovanih gnojil.
Predlagane spremembe vključujejo razširitev pravil, ki omogočajo uporabo dušika, pridobljenega iz gnoja, v regijah z omejitvami zaradi onesnaženja vode. Ta pristop bi se razširil tudi na digestate, stranske proizvode bioplinske proizvodnje, ki nastanejo z razgradnjo gnoja in drugih organskih odpadkov.
Nekateri evropski poslanci menijo, da je hlevski gnoj lahko del rešitve, vendar ne more nadomestiti mineralnih gnojil na osnovi sečnine in dušika. Drugi opozarjajo, da EU ne ukrepa dovolj odločno in da je temeljni problem odvisnost od fosilnih gnojil.
Sistem, ki se ni odzval na krizo
Tudi brez vojne v Iranu bi bil načrt verjetno podoben, saj večina ukrepov izhaja iz že obstoječih priprav na reformo trga gnojil in iz prizadevanj EU po zmanjšanju odvisnosti od uvoženega plina po krizi leta 2022.
Nekateri analitiki zato poudarjajo, da trenutno ni neposredne krize za to sezono, saj so bila gnojila že vnaprej zagotovljena, proizvajalci pa so zavarovali cene plina. Zato je bila odločitev Bruslja, da ne sprejme nujnih ukrepov, v tem smislu pričakovana.
Kljub temu evropska komisija načrt predstavlja kot resno rešitev za prihodnost. Kmetijski komisar je v preteklih mesecih opozoril, da želi preprečiti scenarij, v katerem bi kmetje v naslednji sezoni zmanjšali proizvodnjo zaradi previsokih stroškov.
