V Luksemburgu so za zaprtimi vrati evropski kmetijski ministri razpravljali o ukrepih za pomoč kmetom, ki se soočajo s povečanimi stroški goriva in še bolj drastičnimi povečanji cen umetnih gnojil.
Cene gnojil so po podatkih baze Agridata, kjer jih objavlja evropska komisija, v zadnjih treh mesecih poskočile za okoli četrtino.
Tehtali so med različnimi kratkoročnimi ukrepi, denimo sprostitvijo mehanizmov za neposredno denarno pomoč kmetom in odlogom ali opustitvijo nekaterih uvoznih dajatev.
Hrvaški minister za kmetijstvo David Vlajčić je poudaril potrebo po »hitrem ukrepanju«. Kot je poročal portal Euractiv, so se tudi druge države strinjale, da nimajo časa za dolgoročne ukrepe in da evropski kmetje potrebujejo pomoč takoj. Evropska komisija bo sicer že danes evropskemu parlamentu predstavila predloge za spodbujanje domače proizvodnje umetnih gnojil.
Kot je poročala irska državna televizija RTÉ, bo komisija dovolila uporabo kriznega sklada za skupno kmetijsko politiko (CAP) iz evropskega proračuna. Gre za pričakovan ukrep, ki so ga izvedli že ob energetski krizi leta 2022, a ta sredstva znašajo le okoli 400 milijonov evrov, kar je precej manj od potreb.
Zato naj bi evropska komisija dovolila državam članicam tudi uporabo lastnih sredstev iz kohezijske politike in evropskih skladov za obnovo in odpornost.
Zadnje tedne je bilo slišati predlog, da bi komisija začasno ukinila mejni davek na ogljik (CBAM). Gre za dajatev, ki se po novem plačuje za uvoz energetsko intenzivnih produktov in je odmerjena glede na izpust CO2, ki je nastal pri proizvodnji. Namen tega davka je zaščititi proizvodnjo teh produktov znotraj EU, ki sicer ne bi bila konkurenčna zaradi obveze po kupovanju emisijskih kuponov.
Nenadejane zaloge gnojil zaradi ogljičnega davka
Ta davek je za umetna gnojila začel veljati z letošnjim letom. Nenamerno je s tem precej pripomogel k oskrbi evropskega kmetijstva z umetnimi gnojili v trenutni krizi, ki je posledica blokade Hormuške ožine. Pred začetkom veljavnosti so namreč dobavitelji umetnih gnojil v EU nakopičili večje zaloge. Uvoz umetnih gnojil decembra lani je bil tako dvakrat večji kot sicer, uvoz v začetku letošnjega leta pa je bil zato precej nižji kot običajno. Primanjkljaj uvoza pa je sedaj že presegel presežek iz lanskega leta.
Prav zato, ker bi ukinitev mejnega davka na ogljik škodila domači proizvodnji, je ta ukrep manj verjeten.
Komisija je še pred ameriško-izraelskim napadom na Iran zaradi višjih cen predlagala začasno opustitev nekaterih drugih carin na uvoz gnojil, vendar ukrep še ni stopil v veljavo.
Zaradi blokade Hormuške ožine so se močno dvignile cene ne zgolj nafte, ampak tudi nekaterih drugih surovin, ki so vezane na petrokemično industrijo. Med njimi so tudi za kmetijstvo izredno pomembna dušična gnojila (ureja in amonijak) ter fosfatna in druga gnojila, ki vsebujejo žveplo. Predvsem pri dušičnih gnojilih je pomen zalivskih držav izredno velik, saj je proizvodnja teh vezana na naftno in petrokemično industrijo.
Skozi Hormuško ožino je na svetovni trg prišla približno polovica vse ureje (sečnine) in tretjina amonijaka. Najbolj izpostavljene so azijske države, ki sedaj iščejo druge dobavitelje. Evropska unija iz regije uvaža precej manj (nekaj čez deset odstotkov), a je evropsko kmetijstvo kljub temu izpostavljeno učinkom višjih cen.