Poslanke in poslanci trojčka NSi-SLS-Fokus, Resnice in Demokratov so v parlamentarno obravnavo vložili predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, s katerim želijo spremeniti sveženj desetih zakonov, ki jih je po nujnih in skrajšanih postopkih sprejela vlada Roberta Goloba. Prepričani so, da so zakoni negativno vplivali na gospodarsko rast in višino naložb v industriji, prav tako na rast delovnih mest in na nižje dobičke. Izpostavili so tudi poslabšano dostopnost do zdravstvenih storitev in povečanje deleža ljudi, ki živijo pod pragom revščine.
Zahtevali so splošno razpravo o zakonskem omnibusu
Poslanke in poslanci Svobode, SD in Levice z Vesno so vložili zahtevo, da bo državni zbor najprej opravil splošno razpravo o tem zakonskem omnibusu, ki med drugim predvideva znižanje davka na dodano vrednost (DDV) za nekatera osnovna živila na pet odstotkov. To so pšenična bela moka, testenine, goveje in piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi mastni sir, maslo, jajca, sveža zelenjava, sončnično olje, beli sladkor in brezglutenska živila. Petodstotni DDV naj bi poslej veljal tudi za gnojila, sadike in semena.
Predlogi za znižanje DDV za osnovna živila spremljajo vsakokratne podražitve hrane. Finančno ministrstvo (tudi v vladi Roberta Goloba) jim je doslej nasprotovalo s pojasnilom, da je to eden finančno najbolj neučinkovitih, najdražjih in socialno najmanj ciljanih ukrepov, saj trgovci znižanje DDV v večini prelevijo v svojo maržo. Na to je v pogovoru za Dnevnik že leta 2022 opozoril tudi agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar. »To ne bi občutneje vplivalo na maloprodajne cene hrane. Stopnja DDV za hrano je nizka, 9,5-odstotna. Če bi jo znižali za štiri odstotne točke, ne bi mogli pričakovati enakega znižanja inflacije. Če država na primer zniža omrežnino pri elektriki, se bo za natančno toliko znižala maloprodajna cena elektrike, saj lahko to enostavno nadzorujemo. V agroživilstvu pa je nepregledna množica artiklov, ki so naprodaj v razpršenih in številnih transakcijah. Zniževanje DDV tako ne bi pripeljalo do simetričnega znižanja maloprodajnih cen. Pretežni del morebiti znižanega DDV bi ostal v ekstra marži trgovca. Od tod njihova neizmerna zagnanost pri zagovarjanju tega ukrepa,« je takrat dejal Kuhar.
Bučar: Trgovina je uzurpirala trg
»Znižanje DDV ne bo koristilo dovolj ne najšibkejšim in ne kmetom,« opozarja še en agrarni ekonomist – dr. Emil Erjavec. O tem je prepričan tudi pridelovalec zelenjave Ivan Bučar. »Treba se je zavedati, da je trgovina uzurpirala trg. Trgovci odločajo o vsem – kaj in koliko bomo kupovali, kakšne so naše prehranske navade … Znižanje DDV se pri cenah hrane ne bo poznalo. Če bodo nekaj artiklom morda znižali ceno, bodo trgovci to razliko polovili nekje drugje. Če bi imela Kmetijsko-gozdarska zbornica (KGZS) takšno predsednico, kot jo ima trgovinska (Maričo Lah, op. p.), bi šlo kmetom zelo dobro. A KGZS žal ne zna zagovarjati interesov kmetov,« je kritičen Bučar.
Po njegovem prepričanju je pri hrani ključna sledljivost. »Vzpostavimo jo, da ne bomo iz poljske svinjine delali kranjskih klobas in iz španske kraškega zašinka. To je ključ vsega. Deklaracija mora vsebovati podatke o sledljivosti do prvega v verigi. V Evropi je hrane preveč. Nizozemska, Nemčija, Poljska … vlagajo enormne količine denarja v kmetijstvo, ki je tam pomembna gospodarska panoga, pri nas pa je to Marijina združba. K nam zdaj iz Nemčije prihaja poceni lanski krompir, in to zelo kakovosten, saj imajo ustrezne skladiščne zmogljivosti. Tudi Hrvati so vzpostavili sedem zbirnih centrov za skladiščenje sadja in zelenjave, kajti ne more imeti vsak kmet svoje hladilnice. Kaj pa mi?« se sprašuje Bučar.
Najučinkovitejša pomoč je hitro izplačilo subvencij
V nasprotju s citiranimi sogovorniki je zdaj tudi odhajajoča Golobova vlada s kmetijsko ministrico Matejo Čalušić na čelu nenadoma naklonjena znižanju DDV za nekatera osnovna živila, ki bi v državnem proračunu vsako leto izvrtalo približno stomilijonsko luknjo. Morebitno znižanje DDV je ministrica izpostavila med pogovori z deležniki o interventnih ukrepih za zajezitev posledic kriznih razmer na Bližnjem vzhodu.
Kmetijska zbornica je v teh pogovorih predlagala tudi izplačilo državne pomoči kmetijam na hektar površine. Agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič, ki tudi sam kmetuje, je prepričan, da bi »država« za primarni sektor storila največ, če bi kmetijskim gospodarstvom čim prej izplačala neposredna plačila (subvencije) za lani. »Če bi bila država bolj ažurna s plačili za lanske zahtevke, je vprašanje višine dodatnih stroškov zaradi dviga cen kurilnega olja, rudninskih gnojil, semen, fitofarmacevtskih sredstev in še česa manj akutno. Tudi ne vemo, ali bodo zaostrene razmere trajale nekaj mesecev ali daljše obdobje, to pa je eden pomembnejših dejavnikov pri oceni dodatnih stroškov, za katere bi se morebiti odločili, da so kmetijska gospodarstva upravičena do določenega nadomestila,« je ocenil Kavčič.