Ukrajinskim razvijalcem dronov je uspel nov preboj. Z izredno domiselno inovacijo so ustvarili brezpilotnike, ki združujejo doseg letalnikov s fiksnimi krili in natančnost prvoosebnih dronov, ki delujejo po principu helikopterjev z več propelerji. Nova tehnologija je pomembna okrepitev ukrajinskega arzenala in predstavlja resno grožnjo ruski vojaški logistiki. Novi droni lahko namreč zelo natančno napadajo cilje, oddaljene tudi več kot 100 kilometrov.
Da bi razumeli pomen novega sistema, se je treba najprej seznaniti z vrstami dronov, ki so v zadnjih letih zaznamovali vojno v Ukrajini. Kot rečeno, jih v grobem lahko razdelimo v dve skupini: na multikopterje oziroma drone, ki delujejo po principu helikopterjev, in drone s fiksnimi krili.
Prednosti in slabosti multikopterjev
Prvi so praviloma manjši in spominjajo na potrošniške brezpilotnike, ki jih uporabljamo za snemanje ali zabavo. Njihova največja prednost je natančnost. Opremljeni s kamerami omogočajo neposreden pogled na bojišče in ročno upravljanje na daljavo. Ker lahko lebdijo na mestu, so idealni za napade iz zasede, saj lahko na pravi trenutek čakajo neposredno nad območjem delovanja.
Njihovi največji slabosti sta omejen doseg in nosilnost. Zaradi kratkega dosega je pogosta taktika, da večina dronov v roju pred napadom pristane in varčuje z energijo, medtem ko naprej poletijo le posamezni izvidniki. Če ti pred odkritjem cilja ostanejo brez energije ali so sestreljeni, je izguba omejena. Ko odkrijejo tarčo, pokličejo preostale drone, ki se pridružijo napadu.
Tudi v idealnih razmerah njihov doseg običajno ne presega 20 kilometrov. Omejena nosilnost pomeni tudi omejeno količino eksploziva, ki ga lahko prenašajo. Zato so izredno uporabni predvsem za naloge neposredno na frontni črti.
Prednosti in slabosti dronov s fiksnimi krili
Za napade globoko v ruskem zaledju so doslej uporabljali drone s fiksnimi krili. Ti delujejo podobno kot letala. Zaradi kril lahko jadrajo in zato porabijo manj energije, kar jim omogoča bistveno večji doseg. Hkrati lahko nosijo precej težji tovor. Njihove slabosti so višja cena, zahtevnejše upravljanje in manjša prilagodljivost med samim napadom.
»Piloti multikopterjev lahko preprosto obstanejo in lebdijo, piloti letal s fiksnimi krili pa morajo vnaprej razmišljati o stanju energije,« je razliko med obema tehnologijama za Forbes nedavno pojasnil Michael, poveljnik enote brezpilotnikov ukrajinske narodne garde. »Naučiti se moraš delati z gibalno količino, višino in hitrostjo letenja kot medsebojno povezanimi spremenljivkami. Ko enkrat začneš napad, je manj prostora za oklevanje.«
Najboljše lastnosti obeh
Prav to dilemo poskuša rešiti nova ukrajinska inovacija. Razvijalcem je uspelo združiti ključne prednosti obeh vrst brezpilotnikov in odpraviti njihove največje pomanjkljivosti.
Novi hibridni droni so opremljeni s fiksnimi krili in propelerji. Med letom proti cilju izkoriščajo prednosti kril, zaradi česar porabijo manj energije in lahko preletijo bistveno večje razdalje. Ko dosežejo območje napada, pa odvržejo krila in se spremenijo v multikopter. Tako lahko nadzirajo okolico, poiščejo najprimernejšo tarčo in jo napadejo z natančnostjo klasičnega FPV-drona.
Hibridni droni naj bi že uspešno zadeli ruske logistične tovornjake globoko v zaledju fronte. Trenutna generacija naj bi zmogla preleteti približno 102 kilometra.
Rusija jih je že spoznala
Pri tem velja poudariti, da gre šele za prvo generacijo. Krila bodo razvijalci na podlagi bojnih izkušenj še izboljševali, dodatne izboljšave pa lahko prinesejo tudi zmogljivejše baterije in naprednejša programska oprema. Doseg teh letalnikov bi se zato lahko v prihodnosti še občutno povečal.
Pomembna prednost ostaja tudi cena. Hibridni droni so še vedno razmeroma poceni, zato jih je mogoče uporabljati v večjem številu. Njihova glavna naloga za zdaj ni neposredno ubijanje vojakov, temveč napadi na logistiko, ki ruski vojski omogoča nadaljevanje vojskovanja, od transportnih tovornjakov do skladišč streliva, goriva in hrane.