S pomanjkanjem goriva se, kot poroča neodvisni medij The Moscow Times, trenutno sooča že več kot 25 ruskih regij, prvič pa se je zgodilo, da je začelo goriva primanjkovati v dveh največjih in politično najpomembnejših mestih v državi.
Na družbenih omrežjih se širi videoposnetek, ki prikazuje vrsto za gorivo na avtocesti med Moskvo in Sankt Peterburgom, rojstnim mestom ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Ukrajina želi z napadi na rafinerije zmanjšati vire financiranja ruskega vojaškega stroja, ki se napajajo tudi iz prodaje nafte. Ukrajina je z droni samo v maju najmanj 30-krat napadla rusko naftno infrastrukturo, tarča pa je bilo tudi osem od desetih največjih rafinerij v državi.
Težave so se začele na Krimu
Po poročanju The Moscow Timesa se je primanjkljaj goriva najprej pojavil na okupiranem Krimu, nato pa se je kot požar razširil globoko v notranjost Rusije. Naftna družba Tatneft v vsaj šestih regijah zdaj prodaja največ 20 litrov bencina na kupca. Hkrati so popolno pomanjkanje posameznih vrst goriva opazili na črpalkah v Kuzbasu, Tatarstanu ter v Uljanovski in Nižjenovgorodski oblasti.
Nič boljše niso razmere v kmetijstvu. Ruski kmetje poročajo o resnih zastojih pri dobavi dizelskega goriva po vsej južni Rusiji. Najnovejša žrtev tega naftnega krča pa je postal letalski promet.
Sredi junija je kar šest mest, vključno z Nižjim Novgorodom in Krasnodarjem, uvedlo stroge omejitve za točenje goriva v potniška letala. To se je zgodilo po tem, ko so letališča v Sankt Peterburgu, Jekaterinburgu in Ufi že konec maja ostala brez zalog kerozina. Da bi Moskva za vsako ceno zaščitila domači trg, je potegnila radikalno potezo in popolnoma prepovedala izvoz letalskega goriva vse do konca novembra.
Najhujša kriza v zgodovini
Specializirani medij Energy Intelligence je že izdal dramatično opozorilo, da Rusiji grozi najhujša energetska kriza v njeni zgodovini. Kljub temu analitiki poudarjajo, da gre za napoved, ne za dokončno obsodbo. Bloomberg je v začetku junija ocenil, da Rusija vendarle še ni dosegla kritičnih ravni pomanjkanja.
Da bi Kremelj ohranil videz normalnega delovanja in preprečil zlom trga, troši ogromne količine denarja. Ruskim naftnim družbam so samo v aprilu in maju izplačali državne subvencije v neverjetni vrednosti okoli 9,7 milijarde dolarjev. Poleg tega so oblasti dovolile prodajo slabšega bencina okoljskega razreda euro-3 namesto dosedanjega standarda euro-5. Moskva se je tako odločila žrtvovati kakovost goriva, da bi pridobila količino.
Kljub tem izrednim ukrepom cene na borzah letijo v nebo. Medij The Moscow Times navaja, da je cena dizelskega goriva na veleprodajnih trgih letos skočila za 43 odstotkov, letalsko gorivo pa se je podražilo za 40 odstotkov. Maloprodajne cene bencina na črpalkah so se v mesecu dni do začetka junija zvišale za skoraj štiri odstotke, kar predstavlja najhitrejši in najostrejši skok po letu 2018.
Oblast trdi, da je vse v redu
Iz Kremlja po pričakovanjih prihajajo le zanikanja in poskusi pomirjanja javnosti. Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je 21. maja izjavil, da sta ponudba in povpraševanje na trgu v popolnem ravnovesju, upad proizvodnje v rafinerijah nafte pa je poskušal upravičiti z običajnimi sezonskimi remonti in rednim vzdrževanjem obratov.
Na drugi strani neodvisni ekonomski strokovnjaki uradni zgodbi režima ne verjamejo. Jaroslav Kabakov, strateg v ruski borznoposredniški hiši Finam, opozarja, da ta udarec prihaja neposredno s proizvodne strani in da nastale luknje ni mogoče zlahka pokrpati. Po njegovih besedah se prava kriza šele začenja, najtežji dnevi pa Rusijo čakajo v avgustu in septembru, ko povpraševanje na trgu goriv tradicionalno doseže svoj vrhunec.