V starih dobrih časih je na Otoku na volilni dan ob desetih zvečer po britanskem času (enajstih po slovenskem), takoj ko so zaprli volišča, na tisoče prostovoljcev zavihalo rokave, pred pristojnimi v velikih dvoranah odklenilo volilne skrinjice in začelo preštevati glasove. Tokrat je drugače. Po četrtkovih lokalnih volitvah v delih Anglije, vključno z Londonom, so sinoči začeli preštevati glasove v samo 46 od 136 volilnih okrožij. V devetdesetih so volilne skrinjice ostale zaklenjene do danes do devetih zjutraj. Tako je bilo tudi v Walesu in na Škotskem, kjer volilci niso izbirali novih lokalnih, ampak »državne« vlade, saj so odločali o sestavi novega škotskega parlamenta in valižanske skupščine. Škoti, vsaj posredno, so odločali tudi o drugem referendumu o neodvisnosti, ki bi ga zanesljivo prinesla peta zaporedna zmaga Škotske nacionalne stranke (SNP), posebej če bo to velika zmaga.
Farage: »Pometam z laburisti in konservativci!«
Po do zdaj preštetih glasovih v Angliji se uresničuje večina napovedi, vendar bo slika izidov povsem jasna šele v popoldanskih urah. Reformirajmo Združeno kraljestvo, desničarska populistična evrofobna stranka, ki jo vodi razvpiti Nigel Farage, je med nočnim preštevanjem glasov v 46 volilnih okrožjih osvojila daleč največ poslanskih sedežev, na državni ravni vladajoča laburistična stranka pa jih je daleč največ izgubila. Farage že govori »o zgodovinskem premiku« in trdi, da njegova stranka pometa z laburisti v večini njihovih volilnih utrdb ter da bo do konca dneva pometel tudi s konservativci v njihovih tradicionalnih okrožjih. Slednji imajo za seboj enako kot laburisti slabo noč, dobro pa Zeleni in liberalni demokrati, a oboji vseeno nekaj slabšo od pričakovanj.
Farageevim »reformistom« gre res dobro. Prešteti glasovi v okrožju za okrožjem so jim prinesli približno tretjino glasov, medtem ko so laburisti izgubljali približno polovico sedežev lokalnih svetov, ki so jih branili. Po preštetih glasovih v 46 volilnih okrožjih je stranka Reformirajmo Združeno kraljestvo dobila okoli 29 odstotkov, vse njene tekmice pa po manj kot dvajset odstotkov glasov. Kot laburisti tudi konservativci, ki so po do zdaj preštetih glasovih dobili samo 14 odstotkov glasov in izgubljajo približno polovico svetniških sedežev, ki jih branijo. Zeleni so dobili 18 odstotkov glasov, kar osem več kot na prejšnjih lokalnih volitvah, a je zaradi večinskega volilnega sistema njihova okrepitev majhna. Liberalni demokrati so do zdaj ob pet odstotkov glasov v primerjavi z izidom prejšnjih lokalnih volitev.
Farageeva stranka je po do zdaj preštetih glasovih dobila 369 novih sedežev in ni izgubila niti enega. Konservativci so jih dobili 250, izgubili pa 146. Laburisti so jih dobili 249 in izgubili pet več: 254. Liberalni demokrati so jih dobili 237, kar je 35 več, kot so jih imeli prej. Zeleni pa so jih dobili 48, kar pomeni, da imajo 25 novih.
Laburistična polomija manjša od napovedane?
Če bo tudi izid v preostalih devetdesetih angleških okrožjih podoben, bodo laburisti izgubili dobrih 1200 sedežev, kar pa je precej manj od zanje najbolj črnih napovedi. V vsakem primeru pa je to politična polomija, katere končni obseg bo v veliki meri odvisen od izida lokalnih volitev v vseh londonskih okrožjih, kjer so laburisti branili levji delež svetniških sedežev. Bi nekaj manjši poraz od pričakovanega pomiril vse tiste v laburistični stranki, ki za nepriljubljenost vlade krivijo premierja Keira Starmerja in zahtevajo njegovo zamenjavo? Njegov odstop ali odstavitev glasno zahteva opozicija z desne (Reformirajmo ZK ter konservativci) in leve (Zeleni), posebno zaradi obtožb, da je Starmer lagal o okoliščinah imenovanja Petra Mandelsona za veleposlanika v ZDA, ki ga je moral zaradi že prej znanih vezi z razvpitim ameriškim pedofilom Jeffreyjem Epsteinom potem odstaviti samo osem mesecev po imenovanju. Opozicija ima daleč premalo poslancev, da bi Starmerju izglasovala nezaupnico, premier pa trdi, da mu odstop ne pride na misel. Odstavijo ga lahko samo njegovi laburistični poslanci. Najprej bi jih moralo dvajset odstotkov podpreti poslanca, ki bi se potegoval za vodjo stranke. V tem primeru bi imela stranka glasovanje, in če bi kandidat premagal Starmerja, bi ga avtomatično zamenjal na premierskem stolčku.
Starmer: »Ne grem nikamor!«
Starmer je v petek zjutraj dejal, da prevzema odgovornost za izide lokalnih volitev, a ponovil, da ne gre nikamor. »Ne bom odkorakal in pahnil države v kaos. Našo stranko sem povedel v veliko zmago na parlamentarnih volitvah 2024 in dobil petletni mandat za to, da jo spremenim. Nameravam jo voditi tudi na prihodnjih volitvah,« je rekel premier. Redne so predvidene leta 2029.