Ta teden bo na sporedu eden najpomembnejših volilnih dni na Otoku. Škoti bodo posredno odločali o razpisu novega referenduma o neodvisnosti, Valižani posredno o povečanju avtonomije, Škoti, Valižani in Angleži skupaj pa posredno o politični usodi premierja Keira Starmerja. Temu v primeru hudega poraza vladajočih laburistov, zlasti v Angliji, grozi bitka za ohranitev položaja voditelja stranke in posledično vlade. Najmanj trije znani ambiciozni laburistični politiki so pripravljeni za naskok na Starmerjev stolček, ki ga še vedno majejo obtožbe, da je v parlamentu lagal o okoliščinah imenovanja nekdanjega lorda Petra Mandelsona za veleposlanika v ZDA.
Na Škotskem še en referendum o neodvisnosti?
Škoti bodo v četrtek izvolili nove poslance 129-članskega škotskega parlamenta. Ta odloča o zdravstvu, izobraževanju, stanovanjski politiki, policiji, varstvu okolja in delno o davkih. O obrambni in zunanji politiki ter glavnih davkih še vedno odločata britanski parlament in vlada.
Ironično je, da so škotski laburisti zaradi velike Starmerjeve zmage na parlamentarnih volitvah septembra 2024 in njegove začetne priljubljenosti upali, da bodo na Škotskem lahko ogrozili dolgoletno vladavino škotske nacionalne stranke SNP. Zadnje raziskave javnega mnenja prav nasprotno napovedujejo peto zaporedno zmago SNP in osvojitev 67 poslanskih sedežev (za večino je potrebnih 65). Laburistom, ki so politično prevlado na Škotskem izgubili leta 2011, napovedujejo samo 17 sedežev, kar bi bil zanje najslabši izid v zgodovini. Stranki Reformirajmo Združeno kraljestvo in Zelenim se obeta največji uspeh, kar je ogromen preobrat, posebej ko gre za desničarsko Farageevo stranko, ki je pred petimi leti na Škotskem dobila samo 0,2 odstotka glasov in niti enega poslanca. Zdaj ji napovedujejo drugo mesto in dvajset sedežev v novem parlamentu. To se zdi toliko bolj neverjetno, ker še nobena stranka, ki je bolj desno od konservativcev, v levičarsko usmerjeni Škotski še nikoli ni imela niti enega poslanca.
Če bi se vsaj približno uresničile vse te napovedi, bi imele stranke, ki so za neodvisnost Škotske, v novem 129-članskem parlamentu do 82 poslancev, kar bi zanesljivo kmalu prineslo drugi referendum o neodvisnosti. Škotski prvi minister John Swinney pravi, da bi že večina njegove SNP »morala sprožiti nov referendum«. Na prvem leta 2014 je za neodvisnost glasovalo 44,7 odstotka, proti pa 55,3 odstotka Škotov.
Mogoča prva zmaga nacionalistov v Walesu
Valižani bodo v četrtek prvič izvolili člane povečane skupščine, ki ji rečejo senedd. Namesto dosedanjih šestdeset članov jih bo imela 96. Valižanska skupščina ima sicer precej manjša polnomočja kot škotski parlament, saj so omejena na zdravstvo, izobraževanje, transportno in okoljevarstveno politiko. Valižanski nacionalisti, ki se jim obeta prva zmaga na volitvah, zahtevajo veliko večjo avtonomijo, krepi pa se tudi gibanje za neodvisnost Walesa.
To se bo še okrepilo, če se uresničijo napovedi o prvi volilni zmagi nacionalistične stranke Plaid Cymru oziroma o prvem porazu vladajočih laburistov od pridobitve delne in razmeroma visoke avtonomije Walesa. Laburisti naj bi z okoli 15 odstotki glasov padli celo na tretje mesto. Plaid Cymru napovedujejo zmago z dobrimi 28 odstotki glasov, pravi politični čudež pa so spet napovedi za Farageevo stranko, ki na prejšnjih volitvah ni dobila nobenega glasu, zdaj pa ji napovedujejo dobrih 27 odstotkov in drugo mesto. Konservativcem in Zelenim napovedujejo okoli deset odstotkov glasov, liberalnim demokratom okoli šest.
V Walesu enako kot na Škotskem za novo draginjsko krizo in slabšanje položaja v gospodarstvu pa tudi slabšanje položaja v državnem zdravstvu, ki sta na vrhu skrbi volilcev, krivijo predvsem laburistično vlado v Londonu. Ta ima res glavno besedo v ekonomiji celotne države, državno zdravstvo pa je v rokah valižanske oziroma škotske vlade.
Ko so lokalne volitve referendum
Starmerjevi laburistični vladi bodo »sodili« tudi volilci v Angliji, kjer bodo izbrali nove lokalne vlade v 136 volilnih okrožjih, med njimi v vseh londonskih, ki bodo ključna za oceno velikosti pričakovanega poraza Starmerjevih laburistov in za (ne)stabilnost njegovega premierskega stolčka. Skupno se bodo stranke v Angliji potegovale za več 5000 sedežev v lokalnih vladah. V šestih velikih mestih pa bodo volili župane.
Na Severnem Irskem volitev ni, potekale bodo prihodnje leto.
