Projekt se je uradno začel jeseni 2024, zanj pa je namenjenih 45 milijonov evrov. Od tega 20 milijonov iz evropskega programa Digitalna Evropa. Njegov cilj ni zgolj zbrati čim več genetskih podatkov, temveč ustvariti reprezentativen zemljevid genetske raznolikosti evropskega prebivalstva, ki bi postal podlaga za prihodnje raziskave in razvoj personalizirane medicine.

Človeški DNK je pri večini ljudi zelo podoben, vendar lahko že majhne genetske razlike vplivajo na dedne bolezni, dovzetnost za določena obolenja in odziv posameznika na zdravila. Ker se genetske različice med prebivalstvom različnih območij razlikujejo, zbirke, ki temeljijo predvsem na posameznih populacijah, ne odražajo nujno genetske raznolikosti drugih skupin.

»Ko zdravnik ali znanstvenik začne raziskovati določeno bolezen, pravimo, da se podaja na časovno zahteven maraton. Za zbiranje vseh podatkov in vzorcev je potrebnega veliko časa in truda,« je za Euronews pojasnila Mariel Voutounou, vodja projektov pri ciprski biobank.cy, ki sodeluje pri evropskem projektu. Meni, da so raziskovalci, ki imajo dostop do dobro vzpostavljene biobanke, v precejšnji prednosti.

Podatki pod strogim nadzorom

Ker DNK vsebuje občutljive podatke ne le o posamezniku, temveč tudi o njegovih bioloških sorodnikih, je pomemben del projekta namenjen varovanju zasebnosti. Ciprska biobanka deluje z dovoljenjem nacionalnega odbora za bioetiko in v skladu z evropsko splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR). Dostop do osebnih podatkov je omejen, sodelovanje pa prostovoljno.

»Vedno pojasnimo, da lahko prostovoljec privolitev kadar koli umakne, ne da bi to imelo kakršne koli posledice,« je poudarila Georgia Charalambidou, odgovorna za etična, pravna in družbena vprašanja v centru. Umik privolitve ne vpliva niti na zdravljenje bolnikov niti na njihov odnos z zdravnikom, je še dodala.

Evropsko sodelovanje dopolnjuje infrastruktura European Genomic Data Infrastructure (GDI), ki naj bi omogočila varno povezovanje podatkovnih zbirk različnih držav. Raziskovalci bodo lahko analize izvajali v sistemih, kjer so podatki shranjeni, ne da bi morali genetske datoteke prenašati čez državne meje. To je pomembno zlasti pri raziskovanju redkih bolezni, pri katerih je za primerjave pogosto potrebnih več podatkov iz različnih populacij.

Personalizirana medicina se že uporablja pri nekaterih oblikah zdravljenja, predvsem v onkologiji. Zdravila, v celoti prilagojena genetskim značilnostim posameznega bolnika, pa ostajajo dolgoročnejši cilj. Evropska zbirka genomov naj bi prispevala k natančnejšemu diagnosticiranju, učinkovitejšemu preprečevanju bolezni in izbiri zdravljenja z večjo verjetnostjo uspeha.

Priporočamo