Današnje zasedanje je bilo uvod v verjetno še burno razpravo, ali naj bi evropskemu sodišču za človekove pravice (ESČP) pristrigli peruti pri odločanju o pritožbah prosilcev za azil glede postopkov v državah članicah. Zelo pogosto namreč sodišče presodi v prid prosilcem in tako ustavi postopke njihovega vračanja v države izvora. Številne države so prepričane, da bi bilo treba pravila konvencije prilagoditi izzivom zdajšnjega časa. Takšne odločitve na današnjem srečanju niso bile sprejete. Ministri so po predstavljanju svojih stališč pozvali k pripravi politične deklaracije o vprašanjih, povezanih z migracijami in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ter novega priporočila v boju proti tihotapljenju migrantov za leto 2026.

Začenja se večmesečno usklajevanje

Tudi Danska, država z ostro protimigrantsko ureditvijo, se zavzema za spremembe konvencije o človekovih pravicah, konkretno glede sojenj evropskega sodišča za človekove pravice. Uradni Köbenhavn bi rad zrahljal ta pravila tako, da bi bil postopek vračanja prosilcev za azil lažji in država pri tem ne bi bila sankcionirana s sodbami ESČP. Danska je bila sicer lani del skupine devetih držav, ki so poskušale omejiti pristojnosti tega sodišča. Skupaj z Avstrijo, Belgijo, Češko, Estonijo, Italijo, Latvijo, Litvo in Poljsko so trdile, da jim razlaga sodišča o obveznostih na področju človekovih pravic preprečuje izgon migrantov, ki storijo kazniva dejanja.

Generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset po ministrskem zaseadnju članic Sveta Evrope, 10. december 2025

Generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset se zavzema za dialog, sodelovanje in skupne rešitve. Foto: CoE

»Evropska konvencija o človekovih pravicah je končna zaščita posameznikovih pravic in svoboščin na naši celini ter steber demokratične varnosti. Instrumentalizacija migracij, tihotapljenje migrantov, trgovina z ljudmi in druge kriminalne dejavnosti, ki ogrožajo stabilnost in varnost, so resnični in legitimni izzivi. Potrebujemo dialog, sodelovanje in skupne rešitve, ki državam članicam omogočajo enakopravno sodelovanje v okviru Sveta Evrope,« je v svojem uvodnem nagovoru ministrom dejal generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset.

Starmer in Frederiksenova proti populistom z urejanjem migracij

Danska premierka Mette Frederiksen in britanski premier Keir Starmer sta pred današnjim srečanjem v Strassbourgu kot gostujoči peresi v časopisu Guardian objavila odprto pismo s skupnim pozivom k poostritvi nadzora migracij. Kot premierja držav, ki sta že zaostrili svojo azilno politiko (Velika Britanija se je zgledovala po danskih ukrepih), sta poudarila, da je najboljši način boja proti silam sovraštva in razdora pokazati, da lahko ta problem reši glavni tok progresivne politike. »Odgovoriti na razumljive skrbi državljanov ni prazni populizem, ampak demokracija. Dokler odgovorne vlade ne bodo upoštevale skrbi svojih državljanov, bodo populisti zmagovali,« sta opozorila in se zavzela za urejene, nadzorovane in trajnostne migracije.

Do morebitne odločitve za spremembo pravil interpretiranja migracij ESČP pa je še daleč. Danes so odbor ministrov Sveta Evrope pozvali k pripravi osnutka politične deklaracije, v kateri bo ponovno potrdil obveznost zagotavljanja učinkovitega uživanja pravic in svoboščin, ki jih konvencija zagotavlja vsem ljudem v jurisdikciji držav članic v okviru teh izzivov. Besedilo bi moralo upoštevati tudi temeljno odgovornost vlad, da zagotovijo nacionalne vitalne interese, kot je varnost, so na zasedanju poudarili ministri. Deklaracijo naj bi nato sprejeli na seji odbora ministrov prihodnjo pomlad v Moldaviji. Poleg tega so ministri podprli pripravo novega priporočila o preprečevanju in boju proti tihotapljenju migrantov.

Priporočamo