Dogovora o novem proračunu EU še ni na vidiku, razlike med članicami ostajajo velike

Evropski voditelji na današnjem vrhu EU v Bruslju ne pričakujejo dogovora o novem večletnem proračunu EU za obdobje 2028–2034. Potem ko je včeraj irsko predsedstvo predstavilo nov pogajalski okvir, s katerim je prvotni, skoraj 2000 milijard evrov vreden proračunski predlog evropske komisije znižalo za 160 milijard evrov, so tudi druge članice tako imenovanih varčnih držav danes opozarjale, da je predlagani proračun še vedno preobsežen.

Najbolj neposredna sta bila švedski premier Ulf Kristersson in nemški kancler Friedrich Merz. »Ta predlog ni začetna točka za pogajanja,« je dejal Kristersson in ga označil za preobsežnega. »Švedska bi morala po tem predlogu v proračun prispevati 60 odstotkov več. Ni sprejemljivo, da bi se naši prispevki tako povečali,« je dejal premier in kot sprejemljivo raven prispevkov opredelil sedanji en odstotek bruto nacionalnega dohodka članic. »Dogovora ne bomo dosegli ne ta mesec ne naslednji mesec. Vprašanje je, ali nam bo uspelo letos. Nam se ne mudi,« je poudaril Kristersson.

»Predlog irskega predsedstva gre v pravo smer,« je spravljivo začel nemški kancler Merz, a hitro jasno poudaril, da si nobena članica ne more privoščiti tako visokih prispevkov, kot jih predvideva predlog novega evropskega proračuna. »Ne pričakujem, da bomo v teh dneh dosegli dogovor,« je dejal Merz in dopustil možnost, da bi ga dosegli decembra. Po njegovih besedah bi morali evropski voditelji takrat spakirati nekaj več srajc, saj bi se vrh lahko zavlekel. »Če nam ne bo uspelo zmanjšati birokracije v EU, nima smisla govoriti o denarju,« je še ocenil. Obe temi, zmanjšanje birokracije in prihodnji proračun, bosta na dnevnem redu vrha. O birokraciji bodo govorili tudi v luči prizadevanj za povečanje globalne konkurenčnosti evropskega gospodarstva.

Janša: Končni obseg bo manjši

Slovenski premier Janez Janša je ocenil, da obstaja 35-odstotna možnost, da bi dogovor dosegli še letos. »Ni obetov za dogovor,« je dejal o možnostih za dogovor na tokratnem vrhu. Poudaril je, da Slovenija brani sredstva za kohezijsko politiko in kmetijstvo. Hkrati je posredno izrazil obžalovanje, da je Slovenija še vedno neto prejemnica in ne neto plačnica v proračun. Po njegovih besedah je Slovenija od leta 2008 zastala in ni napredovala. »O tem bi se morali resno zamisliti, ko se odločamo, po kateri poti bomo šli naprej,« je dejal Janša. Končni obseg proračuna bo po njegovem mnenju manjši. Ali se bo zmanjšal za 100, 150 ali 200 milijard evrov, pa še ostaja odprto, je dodal.

Irski premier Micheál Martin, ki trenutno predseduje Svetu EU in je vodil pripravo novega pogajalskega okvira, je vztrajal, da je treba pogajanja končati do konca leta. Po njegovi oceni je prav predlagani pogajalski okvir podlaga, ki bi to lahko omogočila. »Predsednik Costa ima zdaj temelj, na katerem lahko gradi. Izziv je velik, saj so razhajanja glede proračuna obsežna,« je dejal Martin.

Luksemburški premier Luc Frieden je medtem menil, da ne bi bila katastrofa, če dogovora ne bi bilo mogoče doseči do konca leta. Njegov cilj bo doseči kompromis. »Od vseh, ki sedijo za pogajalsko mizo, pričakujem, da bodo zbližali stališča. Ne moremo pričakovati, da bodo države, ki imajo finančne težave tudi doma, ves čas povečevale svoja vplačila v proračun,« je dejal Frieden.

Litovski predsednik Gitanas Nauseda, čigar država je del zavezništva prijateljic kohezije, se je zavzel za ambiciozen proračun. »Obseg proračuna je pomemben. Biti mora blizu predloga komisije. Če bo prišlo do novih rezov, bodo ogrožene prednostne naloge EU,« je opozoril.