Predsednik evropskega sveta Antonio Costa se je na svoji večtedenski turneji po evropskih prestolnicah oglasil še v Sloveniji. Po dopoldanskem obisku na Cipru je priletel v Slovenijo, kjer se je s premierjem Janezom Janšo na Brdu pri Kranju pogovarjal predvsem o osrednji temi tokratne misije zbiranja mnenj po evropskih prestolnicah – evropskem proračunu 2028–2034. Costa se je na Brdu zavzel za novim geopolitičnim okoliščinam prilagojen evropski proračun, ki ga bo treba okrepiti z novimi lastnimi finančnimi viri. V obdobju napornih pogajanj, ki se začenjajo v jesenskem obdobju, Costa pri oblikovanju končnega dogovora računa tudi na Janševo pomoč.
Costa je optimističen
Novi evropski proračun po predlogu evropske komisije prinaša številne spremembe, cilj držav članic pa je, da bi ga sprejeli še letos. Jeseni bi mu namenili poseben vrh, dokončna odločitev pa se nato pričakuje pred koncem leta. Costa je podobno kot v drugih državah ocenjeval, da do pogajanj o novem proračunu prihaja v močno spremenjenih geopolitičnih okoliščinah, kot so bile pred sprejetjem aktualnega proračuna leta 2020. Zato pripravljajo novo strukturo proračuna, ki mora zagotoviti sredstva za temeljne prednostne naloge, med katerimi so konkurenčnost, obramba in odpornost. »Ne moremo izgubljati časa,« je poudaril nujnost še letošnjega sprejetja proračuna. V nasprotnem primeru bi namreč po njegovi oceni prišlo do motenj pri dodeljevanju sredstev kmetom, podjetjem, študentom in raziskovalcem. Po skoraj polovici opravljene turneje po prestolnicah je Costa optimističen glede želje članic, da se dogovor doseže do konca leta.
Pogajanja o tokratnem kar 2000 milijard evrov težkem sedemletnem evropskem proračunu bodo težavnejša kot prejšnja. V bruseljskem žargonu se opisujejo kot iskanje kvadrature kroga. Združiti bo treba ponovno zelo različne interese. Nekaj deset milijard evrov manj, kot je ciprski predlog (1950 milijard evrov), ki velja za osnovo za pogajanja, ni bistveno bližje dogovoru. Vendarle je za Slovenijo boljši, je poudaril Janša: »Za Slovenijo je zadnji pogajalski okvir Cipra boljši, kot je bilo izhodišče evropske komisije.« Zdaj se pričakuje še irski predlog. Oktobra naj bi po Janševih napovedih dosegli dogovor o lastnih virih: »Treba bo doseči dober kompromis.« Nato bi novembra na posebnem vrhu dorekli še vse drugo.
Nove prioritete, nova struktura
Komisija zaradi geopolitičnih izzivov in priprav evropske odpornosti na različnih področjih (več denarja bo namenjena evropski obrambi, konkurenčnosti, programom zajezitve migracij in varnosti) ni predlagala le obsežnejšega proračuna. Bistveno je spremenila tudi njegovo strukturo. To je opazno denimo pri kmetijski politiki in koheziji. Področji bi bili bolj vključeni v celoten proračun, države pa bi denar črpale preko nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtov.
To bi pomenilo, da mora vsaka država pripraviti celovit načrt investicij in reform, v katerem bi lahko bile združene različne prednostne naloge članice, od sofinanciranja infrastrukture, razvoja regij in podeželja do sofinanciranja kmetijstva. Načrt vsake države bi morala poprej odobriti komisija, izplačila pa bi bila pogojena s spoštovanjem vladavine prava v vsaki članici. Ta predlog, tako kot vse druge točke novega proračuna, še niso dogovorjen. Odprto vprašanje tudi ostaja, katere nove vire financiranja bi bile države pripravljene podpreti. Kajti za 66 odstotkov obsežnejši evropski proračun (nominalno povečanje znaša 797 milijard evrov) potrebuje tudi svež vir financiranja, če naj bi prispevki držav članic ostali na relativno enaki ravni.
Janša je ocenil, da bo dogovor o novem proračunu mogoče doseči do božiča in bodo evropski državljani tako prejeli lepo božično darilo. »Interes Slovenije je pri koheziji in skupni kmetijski politiki ter inovacijah,« je izpostavil in poudaril, da je najbolj pomembno, da celoten proračun ustreza prioritetam. »Za stvari, ki jih rešujemo skupaj, mora biti dovolj sredstev,« je menil.
Prioritete za novi proračun so se izostrile, je ocenjeval Janša in mednje uvrstil prehransko varnost, energetsko varnost, hibridno varnost in obrambo, prav tako pa tudi drugo skupino prednostnih nalog s konkurenčnostjo, inovacijami in industrijsko transformacijo. »Oboje zagotavlja varnost in pogoje za normalen razvoj,« je ocenil.
Novi viri financiranja
Komisija si želi proračun napolniti z novimi viri. Mednje sodijo plačane pristojbine v sistemu trgovanja z emisijami (ETS). Iz tega vira naj bi se v povprečju po pričakovanjih v evropsko malho letno nateklo 9,6 milijarde evrov. Dodatne 1,4 milijarde evrov naj bi prinesel mehanizem EU za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), ko bodo morala podjetja, ki denimo uvažajo tujo surovino (železo in jeklo, aluminij, cement, gnojila, električno energijo, vodik), plačati davek na uvoz iz držav (denimo Kitajske), kjer je ogljik cenejši ali pa sploh ni obdavčen. Zaradi tega bi lahko evropskim proizvajalcem iste surovine grozila izguba konkurenčnosti.
Precej bolj donosen naj bi bil tretji vir financiranja. Države bi morale zaradi nezbranih elektronskih odpadkov plačati določen prispevek, ki bi bil odvisen od količine nezbranih odpadkov, znašal pa naj bi dva evra na kilogram. S tem prispevkom naj bi se v evropski proračun nateklo v povprečju 15 milijard evrov dodatnega kapitala na leto. Proračun bi napolnili še iz trošarin na tobačne izdelke. V povprečju naj bi letno tako pridobili okoli 11,2 milijarde evrov. Zadnji novi vir evropskega proračuna pa bi bil letni pavšalni prispevek vseh podjetij, ki poslujejo in prodajajo v EU ter imajo letni promet nad 100 milijonov evrov.
Janša je proračun Evropske unije označil kot edinstven na svetu. »Vsaka država se bori, da je njen položaj znotraj tega okvira dosežen,« je dejal premier. Rdečih črt, ki jih Slovenija v pogajanjih ne bi mogla prestopiti, premier ni želel navesti. »Težko je govoriti, kje je rdeča črta. Izkušnje kažejo, da v zadnji fazi pogajanj pride do izvirnih predlogov,« je dejal in poudaril, da Slovenija ne postavlja rdečih črt vnaprej. Teh za zdaj ni zaznati niti pri drugih državah članicah, je pristavil predsednik evropskega sveta. »Vsi vedo, da moramo ohraniti kohezijo in podporo kmetijstvu. Imeti moramo proračun, ki bo ustrezal novim prioritetam,« je še ocenil in pristavil, da bo treba okrepiti evropsko konkurenčnost.
Kako premostiti razlike
Težava za evropsko komisijo in Costo ta čas je, da obstajajo precejšnja razhajanja glede proračuna EU. Šest tako imenovanih varčnih držav (Nemčija, Nizozemska, Avstrija, Danska, Švedska in Finska) ne pristaja na povečanje proračuna. Avgusta so zahtevale njegovo zmanjšanje (Nemčija je denimo ocenjevala, da bi aktualni predlog komisije morali zmanjšati za 400 milijard evrov). Šesterica sicer nasprotuje še reševanju problema dodatnega financiranja z vnovičnim skupim zadolževanjem EU.
Predlogu komisije sicer iz drugih razlogov nasprotuje tudi številčno obsežnejša skupina 17 držav Prijateljice kohezije, med katere sodi Slovenija. Te ne želijo, da bi zaradi povečanja sredstev za nove prioritete, kot so obramba, konkurenčnost in migracije, prišlo do krčenja denarja za tako imenovane tradicionalne politike, ki zmanjšujejo razvojni zaostanek med državami – kohezijo in kmetijstvo. Kohezija mora ostati prepoznavna politika EU, vztrajajo. Hkrati pa so pripravljene sodelovati pri novih virih financiranja EU.