Voditelje članic Evropske unije na vrhu v četrtek in petek čaka polno gospodarskih in političnih vprašanj, o katerih morajo začrtati nadaljnjo pot. V ospredju pogovorov bo naslednji evropski proračun za obdobje 2028–2034, ki ga želijo sprejeti še v tem letu. Toda tudi po zadnjem pogajalskem okviru irskega predsedstva, s katerim so prvotni predlog proračuna zmanjšali za 160 milijard evrov, na 1825 milijard, se stališča blokov članic še ne zbližujejo.
Varčne države ne popuščajo
»Še enkrat bomo morali omejiti predlog. Na razpolago bo manj, kot je na začetku predlagala komisija. Osredotočiti se moramo na prednostne naloge, kjer se odloča o prihodnosti celine – na varnost in konkurenčnost,« je bil v sredo v nemškem parlamentu pred vrhom EU jasen nemški kancler Friedrich Merz. Kancler sodi med nasprotnike tako obsežnega proračuna, kot ga je zaradi novih prioritet prvotno predstavila komisija. Pogajanja se sedaj premikajo v višjo prestavo. Tako imenovane varčne države (Nemčija, Avstrija, Švedska, Finska, Nizozemska in Danska), ki sodijo med največje neto plačnice v evropski proračun, še vedno niso zadovoljne z globino rezov irskega predsedstva, hkrati pa tudi ne s področji, kjer je uradni Dublin skrčil večje izdatke Evropske unije v naslednji sedemletki.
To se je namreč zgodilo na področju sklada za konkurenčnost in skladov za razvoj in sodelovanje. Oba sta ključna za financiranje projektov skupne evropske obrambe in inovacij. Sedemnajstčlanska skupina prijateljic kohezije, med katere sodi tudi Slovenija, je na drugi strani podobno kot komisija obžalovala reze, saj bi lahko omejili zmožnost skupnega ukrepanja Evropske unije.
Med iskanjem kompromisa med različnimi stališči članic je Irska v novem pogajalskem okviru rezala tudi sredstva za infrastrukturo in zunanje delovanje EU. Po drugi strani irsko predsedstvo na zadovoljstvo Slovenije in drugih prijateljic kohezije ni bistveno porezalo sredstev za kmetijstvo in kohezijo. Slovenija sicer opozarja, da predlog za nove vire evropskega proračuna (pristojbine v sistemu trgovanja z emisijami, mehanizem EU za ogljično prilagoditev na mejah, prispevek zaradi nezbranih elektronskih odpadkov, trošarine na tobačne izdelke, pavšalni prispevek velikih podjetij s prometom nad 100 milijonov evrov) škodi predvsem manjšim državam, zato bodo še potrebne prilagoditve.
Komisija čaka usmeritve
Evropska komisija bo na vrhu od držav članic pričakovala usmeritve za več področij. Medtem ko bo komisarka za širitev Marta Kos želela videti, kako se bodo države opredelile do predlogov komisije za notranje reforme Unije pred naslednjo širitvijo, bo predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen čakala na smernice, ali naj komisija nadaljuje začrtani gospodarski dialog s Kitajsko. Ta je ob zadnjem obisku komisarja za trgovino Maroša Šefčoviča v Pekingu obrodil sadove, saj je Kitajska privolila v postopno zmanjševanje izvoza hibridnih avtomobilov v Evropsko unijo, kar bi lahko bil prvi korak do bolj uravnotežene blagovne menjave, ki je ta čas močno v korist Kitajske. V štirih letih naj bi število na leto uvoženih kitajskih hibridov na evropski trg zmanjšali na 350.000.
Za gospodarstvi Francije in Nemčije, ki ju bosta zastopala notranjepolitično šibak predsednik Emmanuel Macron in kancler Merz, je vprašanje trgovanja s Kitajsko enako pomembno kot visoke cene energentov za notranjepolitično močno italijansko premierko Giorgio Meloni. Ta na vrh prihaja z željo po dodatnih kratkoročnih ukrepih evropske komisije, s katerimi bi omilili posledice visokih energetskih cen za podjetja in gospodinjstva. Hkrati se Melonijeva izpostavlja politično z zahtevo, da bi na pogajanjih ZDA z Rusijo in Ukrajino sodeloval tudi evropski predstavnik. To njeno razmišljanje sicer ne izključuje formalnega mandata Unije trojici držav, ki so že prevzele politično žezlo določanja evropske politike do Ukrajine – to so Nemčija, Francija in Velika Britanija.
Skupaj z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim bodo evropski voditelji razpravljali o razmerah na bojišču in prihajajoči zimi, hkrati se ne bodo mogli izogniti nenadnemu izklopu ameriškega satelitskega sistema Starlink Ukrajini, s čimer so močno omejili ukrajinske napade z droni. Evropska unija še vedno podpira Ukrajino, obenem pa niha med podporo Trumpovemu samorazglašenemu energetskemu premirju med Ukrajino in Rusijo, ki ga Moskva ne spoštuje, ter zaskrbljenostjo zaradi začasne ukinitve ameriških sankcij za rusko dizelsko gorivo.
