V skladu z dogovorom, ki ga je sprejel Hezbolah, se bodo "izraelski napadi na južno predmestje Bejruta, Dahijeh, prenehali v zameno za to, da se Hezbolah vzdrži napadov na Izrael", so sporočili v izjavi libanonskega veleposlaništva v Washingtonu.
Ameriški predsednik Trump je pred tem v ponedeljek na svojem omrežju Truth Social objavil, da je prepričal Izrael in libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah, ki ga podpira Iran, o prekinitvi sovražnosti, sprti strani pa sta se strinjali, da bosta ustavili medsebojne napade.
Do izjav prihaja pred današnjim četrtim krogom neposrednih pogajanj med izraelskimi in libanonskimi predstavniki v Washingtonu. Kljub napovedanim novim pogovorom pa sta Izrael in Hezbolah ponoči nadaljevala spopade.
Izrael je v zadnjih dneh prodrl globoko v Libanon. Izraelska vojska je konec prejšnjega tedna prestopila reko Litani, več predstavnikov izraelske vlade pa je napovedalo, da želijo na tem območju, ki sega približno 30 kilometrov severno od Izraela, vzpostaviti trajno okupirano tamponsko območje.
Hezbolah je v ponedeljek pozno zvečer prevzel odgovornost za več napadov na izraelske cilje v južnem Libanonu, medtem ko so libanonski državni mediji poročali o izraelskih napadih na jugu.
Libanonska nacionalna tiskovna agencija NNA je poročala o izraelskih napadih na več vasi na jugu Libanona. Mesto Debine naj bi pretresla "zelo silovita detonacija".
Hezbolah pa je sporočil, da so njegovi borci v mestih Hadata in Bajada z dronom in raketami napadli izraelske enote in tanke. Izraelska vojska je davi sporočila, da je njena zračna obramba prestregla dva izstrelka, ki sta iz Libanona priletela v severni Izrael. Prav tako so identificirali "sumljiv zračni cilj", ki je kasneje padel na izraelsko ozemlje blizu libanonske meje, in dodali, da ni poročil o poškodovanih.
Iran je v ponedeljek ponovil, da premirje v Libanonu ostaja ključni pogoj za kakršen koli dogovor z Washingtonom, medtem ko je iranska revolucionarna garda zagrozila, da bo v vojni zaradi izraelske ofenzive v Libanonu odprla "nove fronte". Iran sicer že od začetka pogajanj z ZDA vztraja pri tem, da je končanje Izraelskih napadov na Libanon eden od njihovih pogojev.
Washington in Teheran sta bila sicer v zadnjih dneh sredi intenzivnih diplomatskih prizadevanj za sklenitev okvirnega sporazuma, ki bi lahko privedel h končanju vojne v Iranu. Ta se je začela 28. februarja z ameriško-izraelskimi napadi na islamsko republiko.
Člani varnostnega sveta ZN pozivali k umiritvi razmer v Libanonu
"Razmere v Libanonu so zelo skrb vzbujajoče. Izraelske kopenske sile prodirajo še dlje proti severu na libanonsko ozemlje, Hezbolah pa krepi napade globlje v Izrael," je poročala pomočnica generalnega sekretarja ZN za politične zadeve Martha Ama Akyaa Pobee.
"Prisotnost Izraela severno od tako imenovane modre črte, ki jo nadzirajo ZN, je jasna kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Libanona in resolucije varnostnega sveta iz leta 2006," je dejala in Hezbolah pozvala k razorožitvi.Nadaljnje zaostrovanje je označila za nesprejemljivo v luči poročil o grožnjah iz Teherana, da bodo prekinili dialog z ZDA, blokirali Hormuško ožino in aktivirali druge fronte.
V Libanonu že 48 let deluje mirovna misija UNIFIL. Od marca je bilo ubitih šest pripadnikov te misije. Dva indonezijska vojaka sta umrla konec marca zaradi izraelskega obstreljevanja njihove postojanke. Še dva sta bila ubita, ko je njihovo vozilo zapeljalo na mino, ki jo je najverjetneje postavila skupina, povezana s Hezbolahom. Konec aprila pa sta v spopadu z neznano paravojaško skupino umrla dva francoska vojaka.
Rusija in Francija kritični od dejanj Izraela
Francoski veleposlanik Jerome Bonnafont je Izraelu priznal pravico do samoobrambe, vendar poudaril, da ne more nič upravičiti nadaljevanja vojaških operacij v Libanonu, po več tisoč mrtvih in ranjenih med civilisti, prisilnega razseljevanja prebivalstva in zasedbe libanonskega ozemlja. "Izrael dela veliko strateško napako," je dejal.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzja je menil, da se je premirje, ki je bilo ob posredovanju ZDA sklenjeno 16. aprila, izkazalo za dimno zaveso.
"Medtem ko je svet čakal na nov krog pogajanj, predviden za 2. junij, je v Libanonu potekala skoraj identična ponovitev čiščenja Gaze in prisilnega izseljevanja prebivalstva," je dejal. "Poslabšanje razmer v Libanonu je neposredna posledica neupravičene agresije ZDA in Izraela proti Iranu," je menil.
Predstavnik Libanona Ahmad Arafa je Izrael obtožil sistematične kampanje uničevanja, namernih napadov na bolnišnice, novinarje, šole, verske objekte, arheološka najdišča in mirovne sile ZN Unifil.
Izraelski veleposlanik Danny Danon je obtožbe zavrnil in zatrdil, da le odgovarjajo na napade Hezbolaha. Francoskega kolega je vprašal, kaj bi oni storili, če bi jih napadla Španija. "Bi počakali na drone nad Parizom ali bi raje odpravili nevarnost?" je dejal.
Dobil je pričakovano podporo ameriškega veleposlanika Michaela Walza, ki je po pohvali mirovnih prizadevanj Donalda Trumpa pohvalil tudi libanonsko vlado za prizadevanja proti Hezbolahu. Menil je, da bo mir šele, ko bo Hezbolah nehal izvajati napade.