Dolgotrajni zračni napadi ZDA in Izraela so resno omejili iranske zmogljivosti z uničevanjem cest in zasipavanjem predorov, je pa Teheran z uporabo preproste gradbene mehanizacije že uspešno izničil učinke teh izjemno dragih vojaških kampanj.
Strokovnjaki opozarjajo, da je Iran sedaj pripravljen na morebitno izstrelitev bistveno večjega števila raket dolgega dosega proti Izraelu in drugim tarčam na Bližnjem vzhodu. To neposredno dokazuje, da iranske raketne nevarnosti ni mogoče trajno odpraviti zgolj s ciljanjem vhodov v podzemne silose.
Nizkotehnološki odgovor na visoko tehnologijo
Analitiki opozarjajo, da bi ob morebitni obnovitvi sovražnosti Iran lahko nemoteno nadaljeval raketne napade. »Dokler imajo Iranci na voljo delujoča izstrelitvena mesta in posadke, lahko nadaljujejo napade, četudi je njihova proizvodnja trenutno ustavljena. Nič ne preprečuje oborožitve lanserjev z obsežnimi zalogami raket, ki so ostale nedotaknjene pod zemljo,« pojasnjuje Sam Lair, raziskovalec na Inštitutu za mednarodne študije Jamesa Martina.
Iran je začel odkopavati napadene vojaške objekte že med ameriškim in izraelskim obstreljevanjem. Po razglasitvi premirja pred več kot sedmimi tedni pa so se ta prizadevanja drastično pospešila.
Iranu je v tem času uspelo ponovno odpreti 50 od skupno 69 vhodov v predore, ki so bili tarča bombnih napadov na 18 podzemnih lokacijah.
Satelitski posnetki kažejo, da so skoraj vsi kraterji na ključnih oskrbovalnih poteh zasuti, na dveh lokacijah pa so ceste celo na novo asfaltirali.
Za obnovo uničenih območij Iran uporablja zgolj rovokopače, bagre in prekucnike, s čimer učinkovito kljubuje škodi, ki jo je ustvarilo pregrešno drago zahodno orožje.
Neuresničeni vojaški cilji in hitra obnova
Popolno uničenje iranskih raketnih zmogljivosti je bilo eden osrednjih ciljev vojne, kar je javno izpostavil tudi ameriški predsednik Donald Trump. Vendar pa iranska mreža podzemnih baz, ki so jo gradili več kot dvajset let pod stotinami metrov debelih skal, ponuja izjemno zaščito. Ker zračni napadi niso mogli prodreti v same globine, sta se vojski osredotočili na blokado vhodov in uničenje dobavnih verig.
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je po premirju samozavestno izjavil, da bo Iran izkopaval svoje lanserje brez možnosti zamenjave, saj naj bi bila njihova obrambna industrija uničena. Vendar pa strokovnjaki ocenjujejo, da ima Iran v podzemnih skladiščih še vedno okoli 1000 nepoškodovanih raket.
Obenem ameriški obveščevalni podatki potrjujejo, da Iran že pospešeno obnavlja ključne zmogljivosti, vključno s ponovnim zagonom proizvodnje dronov ter zamenjavo uničenih lanserjev. Kot navajajo viri, so Iranci presegli vse časovne napovedi obveščevalnih služb glede vojaške obnove.
Tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell se na konkretne ugotovitve satelitskih posnetkov ni odzval, temveč je le ponovil uradno stališče, da ima ameriška vojska vse potrebno za izvedbo ukazov vrhovnega poveljnika. Kljub temu dejstva na terenu kažejo na asimetrijo sodobnega vojskovanja: medtem ko Zahod porablja milijone za visokotehnološko uničenje, Iran za hitro sanacijo potrebuje le delavce in buldožerje.