Pogajanja med ZDA in Iranom, ki so še naprej potekala s pomočjo posrednikov, so se v ponedeljek ustavila. Za prekinitev komunikacije z ZDA so se odločili v Teheranu, kjer zahtevajo takojšnjo zaustavitev izraelskih napadov v Gazi in Libanonu. Ti »nadomestni« prizorišči velike in intenzivne nekajtedenske vojne med ZDA in Izraelom ter Iranom sta tako spet v središču pogajalskega procesa, med katerim naj bi Američani v zadnjih dneh spet poskušali uveljaviti bolj ostro besedišče memoranduma. Kaj se bo s pogajanji zgodilo, potem ko je Teheran podkrepil svojo zahtevo, pa je nejasno. Kazalci konflikta spet kažejo k zaostritvi, tudi zato, ker je Iran zagrozil, da bo popolnoma zaprl Hormuško ožino ter še ožino Bab Mandab na jugu Rdečega morja.
Pakistan preprečil zaostritev
Da se manjši napadi Američanov in povračila Irana še niso sprevrgli v odprto vojno širših razsežnosti, naj bi s svojimi posredniškimi spretnostmi dosegel predvsem Pakistan. Tako je na obisku v Islamabadu ugotavljala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas, ki je opozorila, da se kaže krhka diplomatska priložnost za podaljšanje nestabilnega premirja med Teheranom in Washingtonom ter ponovno odprtje Hormuške ožine. A da bi dosegli trajnejše in bolj celovite rešitve, morajo po njeni oceni slediti še poglobljena pogajanja o iranskem jedrskem programu in drugih ključnih vprašanjih.
Pred iransko odločitvijo o zaprtju komunikacijskih kanalov so se sicer izmenjevala zagotovila o dobro napredujočih pogajanjih – to je vnovič zatrdil ameriški predsednik Donald Trump – in občasna izmenjava ognja med Washingtonom in Teheranom. Ameriška vojska je po lastnih navedbah konec tedna napadla iranske radarje in poveljniške centre za brezpilotna letala v Goruku in na otoku Kešm, iranska vojska pa je odgovorila z napadom na ameriško oporišče v Kuvajtu. V zakulisju naj bi še naprej potekala pogajanja o ameriških zahtevah, da v memorandum o prekinitvi ognja zapišejo strožje formulacije o iranskih jedrskih obveznostih in zavezah o ponovnem odprtju Hormuške ožine.
Libanon postal največja ovira dogovoru
Dokončanje dogovora otežuje ponovno poglabljajoča se vojna v Libanonu. Ne le, da izraelska vojska prodira čez mejo Litani, vnovič so ji ukazali zračne napade na južna predmestja Bejruta, od koder spet beži na tisoče ljudi, ki so domove od začetka vojne morali zapustiti že dvakrat. Američani so poskušali v minulih dneh Izrael prepričati, da ustavi napade na Libanon, vendar bi morala za to vlada v Bejrutu pritisniti na Hezbolah, naj neha raketirati sever Izraela. Vse bolj očitno postaja, da želi izraelski premier Benjamin Netanjahu s stopnjevanjem vojne v Libanonu preprečiti sklenitev ameriško-iranskega memoranduma.
V tem začaranem krogu pa se nadaljujejo libanonsko-izraelska pogajanja o normalizaciji odnosov in končanju vojne. »Morda so ovire in zamiki pri doseganju želenega cilja, vendar pogajanja napredujejo,« je optimistično menil libanonski predsednik Joseph Aoun. Iz Irana so še pred najavo zaprtja kanalov komunikacije z ZDA sporočili, da bi moralo premirje med Iranom in Združenimi državami veljati na vseh frontah, vključno z Libanonom. »Kršitev na eni fronti je kršitev premirja na vseh frontah. ZDA in Izrael so odgovorni za posledice vsakega kršenja,« je rekel zunanji minister Abas Aragči.
