Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) je 45 odstotkov delavcev v EU izpostavljenih tveganjem za duševno zdravje na delovnem mestu. Med glavnimi dejavniki so dolgi delovniki, preobremenjenost, časovni pritiski in čustveno zahtevne naloge, opozarja izvršni direktor agencije William Cockburn v pogovoru za Euronews.
»Ne glede na to, ali vprašamo delodajalce ali delavce, ugotavljajo, da je nepripravljenost na odprt pogovor o težavah z duševnim zdravjem glavna ovira za ukrepanje,« je dejal Cockburn. Po podatkih EU-OSHA približno 44 odstotkov delavcev poroča o velikem časovnem pritisku ali preobremenjenosti.
Evropski sindikalni inštitut (ETUI) ocenjuje, da depresija, povezana z delom, Evropsko unijo stane več kot 100 milijard evrov na leto. V oceni so zajeti stroški odsotnosti z dela, manjše produktivnosti, zdravstvene oskrbe in širše družbene posledice.
Tveganja je treba preprečevati pri izvoru
Cockburn meni, da bi morali težave z duševnim zdravjem »obravnavati enako kot težave s telesnim zdravjem na delovnem mestu«. Prvi korak je po njegovih besedah ocena tveganj, ki ji morajo slediti ukrepi za njihovo zmanjšanje. Med nevarnostmi je navedel dolge delovnike in slabe odnose med sodelavci, v skrajnih primerih pa tudi trpinčenje, nadlegovanje, nasilje in grožnje z nasiljem.
Generalna sekretarka Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) Esther Lynch opozarja, da odgovornosti za preprečevanje težav ne bi smeli prelagati na posameznike, ki jih doživljajo. »Ne čakamo, da nekdo ostane brez prsta, preden namestimo zaščitne ograje,« je ponazorila. Meni, da je treba oceniti tveganja, povezana z načinom opravljanja dela, in ustrezne varovalne ukrepe uvesti še pred nastankom škode.
Pomembno vlogo pri tem imajo zaposleni, vendar jih delodajalci pri obravnavi stresnih vidikov dela ne vključujejo dovolj. Po podatkih EU-OSHA jih le 45 odstotkov pravi, da se z njimi posvetujejo o dejavnikih, ki povzročajo stres. Cockburn je poudaril, da je sodelovanje delavcev zakonska obveznost po evropski zakonodaji, hkrati pa tudi ključni pogoj za uspešne ukrepe na področju varnosti in zdravja pri delu.
Evropska komisija začela kampanjo
Evropska komisija je ta teden začela kampanjo Zdrava delovna mesta (Healthy Workplaces), s katero želi delodajalcem pomagati pri preprečevanju, ocenjevanju in obvladovanju psihosocialnih tveganj. Eden od ciljev je tudi spodbuditi bolj odprt pogovor o težavah z duševnim zdravjem na delovnem mestu.
»Ko vlagamo v ustvarjanje in ohranjanje zdravih delovnih okolij, izboljšujemo počutje ljudi, zmanjšujemo bolniške odsotnosti in fluktuacijo zaposlenih, izboljšujemo učinkovitost ter razbremenjujemo zdravstvene sisteme,« je ob začetku kampanje v torek dejala Roxana Mînzatu, izvršna podpredsednica evropske komisije, pristojna za socialne pravice in zaposlovanje. »To je koristno za vse.«