Zagovorniki osamosvojitve štirimilijonske kanadske province Alberta načeloma ne bi smeli imeti pretežkega dela na ponedeljkovem referendumu. Volilci se niso odločali o tem, ali naj Alberta dejansko zapusti Kanado, ampak samo o tem, ali naj opcija ostane na mizi do izvedbe zavezujočega referenduma o tem vprašanju. Kot denimo ocenjuje National Post, niti ni bilo potrebe, da bi večina glasovala za, dovolj bi bila že številka blizu polovici, pa bi zagovorniki samostojnosti z nafto bogate province na tem naprej gradili svoj projekt. Toda niti to jim ni šlo po načrtu.
Na koncu je proti pripravi referenduma o neodvisnosti glasovalo 76 odstotkov udeležencev, za pa 24 odstotkov prebivalcev Alberte, ki leži v središču Kanade (nima morja) in na jugu meji na ZDA. Takšen izid predstavlja veliko zmago za premierja Marka Carneyja, ki si prizadeva za narodno enotnost v času velikih trgovinskih in političnih napetosti z ZDA, kjer predsednik Donald Trump o severni sosedi govori kot o 51. ameriški zvezni državi. Morebitni uspeh referenduma, ki so ga razpisali na podlagi podpisov prebivalcev, bi Carneyja politično oslabil in prinesel povsem novo vsebino v notranjepolitično razpravo.
»Alberta je sprejela jasno odločitev. Odločili so se za enotnost, za skupno graditev prihodnosti in za skrb drug za drugega. Kanada je večja kot samo seštevek vseh njenih delov,« je rekel Carney v govoru po razglasitvi rezultatov, ki predstavljajo hladen tuš tudi za porajajoče se glasove o novem odcepitvenem referendumu francosko govorečega Quebeca. Tudi premierka Alberte Danielle Smith, ki je bila proti načrtu osamosvajanja, je izrazila veliko zadovoljstvo nad izidom.
Alberta za Kanado, zdaj Kanada za Alberto
Pa vendar tu zgodbe z Alberto ne sme biti konec, so v torek opozarjali kanadski mediji, kjer so se vrstili naslovi v smislu: Alberta se je zavzela za Kanado, zdaj se mora Kanada zavzeti za Alberto. Toronto Sun opozarja, da sam izid referenduma še ne pomeni, da je odpravljena zagrenjenost, ki je četrtino prebivalcev pripravila do glasovanje za morebitni odhod iz skupne države. Alberta ni samo nafta, je tudi pomembna kmetijska provinca in zvezna oblast mora poskrbeti za odpravo ovir notranji trgovini, boljšo železniško in drugo infrastrukturo ter na splošno nastopiti proti politikam, ki spodjedajo zaupanje v konfederacijo, ocenjuje časopis.
To načeloma ne bi smel biti problem. Premier Carney Alberto dobro pozna, tam je odraščal in tudi sam priznava, da se provinca neredko počuti odrinjena od Ottawe. S temi vprašanji pa se bo moral spoprijemati še naprej tudi zato, ker kljub izidu referenduma, kakršen je, zagovorniki neodvisnosti po splošnem prepričanju ne bodo vrgli puške v koruzo, ampak bodo tudi v 24 odstotkih podpore našli razlog za vztrajanje.
