Kot poročajo kanadski mediji je stranka PQ po prvih projekcijah osvojila največ glasov, a si ni zagotovila večine v 127-članski provincialni skupščini. Uspeh PQ je po navedbah analitikov povezan predvsem z nezadovoljstvom zaradi življenjskih stroškov, javnih storitev in prizadevanji za zaščito francoskega jezika.
49-letni odvetnik St-Pierre Plamondon je ves čas kampanje vztrajal, da bo v primeru zmage razpisal referendum o neodvisnosti. Vendar je v ponedeljek dejal, da ga ne namerava izvesti, dokler je ameriški predsednik Donald Trump v Beli hiši, zato ga pred letom 2029 ne pričakuje.
Po njegovih besedah odločitev o neodvisnosti zahteva pogoje, ki omogočajo informirano in mirno razpravo. Razprave po njegovem ne bi smela zasenčiti nepredvidljivost ameriške politike.
Podpora neodvisnosti Quebeca je trenutno precej nižja od podpore PQ. Po nedavnih raziskavah javnega mnenja se za neodvisnost izreka približno 30 odstotkov prebivalcev. Quebec je sicer o izstopu iz Kanade glasoval že dvakrat. Leta 1980 so zmagali federalisti, leta 1995 pa je bil izid izjemno tesen, saj je za obstanek v Kanadi glasovalo 50,58 odstotka volivcev.
Kanadski premier Mark Carney, ki uživa precejšnjo podporo v Quebecu, je pred volitvami dejal, da bo njegova vlada sodelovala z naslednjim premierjem province v duhu sodelovanja med zvezno in provincialno oblastjo. Po volitvah pa je čestital Plamondonu in dejal, da je "gradnja močnejšega Quebeca bistvena za našo misijo gradnje močnejše Kanade".
Plamondon poleg vprašanja neodvisnosti zagovarja tudi odpravo vezi Quebeca z britansko monarhijo. Kanada je del Commonwealtha, kralj Karel III. pa je njen formalni vodja države, ki ga v Quebecu zastopa namestnik guvernerja.
Carney bo sicer moral poleg Quebeca spremljati tudi dogajanje v Alberti, kjer bodo oktobra izvedli nezavezujoče glasovanje o morebitni neodvisnosti province.