"Gre za preprosto obvladovanje tveganja," je dejal Carney. Globalne carine, ki jih je uvedel Trump, in njegove ponavljajoče se izjave o tem, da bi Kanada lahko postala 51. ameriška zvezna država, so kanadske oblasti spodbudile k pripravi strategij za primer napada, poroča BBC.
Hrvaški Index piše, da je leta 2025 ameriški predsednik izjavil, da je "zelo malo verjetno", da bi ZDA kdaj uporabile silo proti Kanadi, in napovedal, da bodo za doseganje političnih ciljev raje uporabile gospodarski pritisk. Bela hiša je ta teden za BBC sporočila: "Predsednik Trump je za zaščito čudovitih prebivalcev Kanade storil več kot kdorkoli drug."
Vojaški strokovnjaki, s katerimi se je pogovarjal BBC, prav tako menijo, da bi bilo invazijo težko izvesti, in opozarjajo na številne primere obrambnega sodelovanja med državama. Kljub temu vprašanje očitno skrbi Kanadčane. Raziskava agencije Leger, izvedena januarja po ameriški operaciji za aretacijo Nicolása Madura v Venezueli, je pokazala, da več kot 30 odstotkov Kanadčanov meni, da je ameriška invazija mogoča.
Zakaj je invazija malo verjetna
Vojna med Kanado in ZDA bi bila zapletena in skoraj nepredstavljiva, pravi upokojeni generalporočnik Christopher Coates, ki je 34 let opravljal visoke poveljniške dolžnosti v Kraljevih kanadskih letalskih silah. »V svoji karieri sem sodeloval v vojaških operacijah in nikoli nismo razmišljali o možnosti vojaškega napada z ozemlja ZDA,« je povedal za BBC.
Coates, ki je sodeloval tudi v misijah zveze NATO, poudarja, da Kanada in ZDA sodelujejo na številnih obrambnih področjih. Obe državi sta članici Severnoatlantskega zavezništva, ki ju zavezuje k medsebojni obrambi v primeru napada na katero koli članico. Državi prav tako izvajata skupne obrambne misije na Arktiki v okviru Severnoameriškega poveljstva za zračno-vesoljsko obrambo (NORAD) in si redno izmenjujeta obveščevalne podatke.
Coates zato meni, da se hipotetični napad ZDA na Kanado ne bi začel z oboroženim spopadom, temveč z bolj prikritimi sredstvi, kot je kibernetsko bojevanje.
Zgodovinski odnosi niso bili vedno prijateljski
Po drugi svetovni vojni sta Kanada in ZDA postali tesni zaveznici, v drugi polovici 20. stoletja pa sta se tesno povezali na gospodarskem, vojaškem in kulturnem področju. Vendar odnosi niso bili vedno takšni. Tim Foran, raziskovalec v Kanadskem vojnem muzeju, pravi, da je odpor proti ameriškemu ekspanzionizmu v 18. in 19. stoletju ključni del kanadske identitete. »Strah pred Združenimi državami je vgrajen v same temelje političnega projekta, ki je ustvaril Kanado,« je dejal Foran.
Kanada je nastala kot skupina britanskih kolonij v Severni Ameriki, ki so ostale zveste kroni po uporu kolonij na območju današnjih ZDA.
Pred ustanovitvijo Kanade so ZDA poskušale napasti te kolonije; leta 1775 so zavzele Montreal in skoraj osvojile Quebec. V vojni leta 1812 so Američani večkrat napadli ozemlja Zgornje in Spodnje Kanade ter obmorske kolonije, spopad pa se je končal brez zmagovalca. Med to vojno so britanske sile v povračilnem ukrepu požgale Belo hišo.
Državi nista bili vedno v prijateljskih odnosih
Foran ugotavlja, da so se kolonije, ki so pozneje tvorile Kanado, takrat zanašale na Veliko Britanijo in njeno kraljevo mornarico, pa tudi na staroselska ljudstva, iz katerih so izšli poveljniki za pomembne bitke.
Po prvi svetovni vojni je Kanada zaradi naraščajoče ameriške moči in vpliva ponovno preučila možnost vojne z ZDA. Izdelan je bil načrt, ki je temeljil na tajnih obiskih kanadskih častnikov v obmejnih mestih. Tam so se izdajali za turiste, fotografirali mostove in ceste za zbiranje obveščevalnih podatkov ter se pogovarjali z domačini, da bi bolje spoznali morebitnega sovražnika.
Že takrat je bila vojna malo verjetna, pravi Andrew Burtch, zgodovinar v Kanadskem vojnem muzeju in strokovnjak za Kanado v 20. stoletju, vendar so se Kanadčani želeli pripraviti. »To je del naloge vsake vojske,« je dejal. »Pripravljajo različne možne scenarije.«
Kako bi lahko bil videti scenarij invazije
Čeprav je ameriška invazija izjemno malo verjetna, že samo dejstvo, da se Kanada nanjo pripravlja, ponazarja, kako drastično se je spremenil svetovni red, meni Matthew Schmidt, izredni profesor za nacionalno varnost na Univerzi v New Havnu.
Schmidt dodaja, da morajo kanadski voditelji ponovno oceniti želeno raven sodelovanja z ameriško vojsko, saj takšno partnerstvo Američanom zagotavlja dragocene informacije, ki bi jih lahko uporabili proti Kanadi. »To zagotovo škoduje odnosom z Združenimi državami in ustvarja določeno mero upravičenega strahu,« je dejal.
Medtem ko Američani morda ne jemljejo resno Trumpovih izjav o tem, da bi Kanada postala 51. zvezna država, jih Kanadčani očitno jemljejo resno in so se pripravljeni braniti. Kako bi torej bil videti takšen spopad?
Prva faza vojne bi bila lahko zelo kratka. Po navedbah kanadskega vojaškega modela, o katerem je v začetku leta poročal časopis *The Globe and Mail*, bi ameriški napad v enem tednu preplavil strateške kanadske položaje.
Kanadska vojska bi bila hitro številčno premočena, zato bi bile njene sile prisiljene preiti na gverilsko bojevanje v poskusu upočasnitve sovražnika. Iskali bi podporo zavezniških držav, kot sta Francija in Velika Britanija. Časopis je o tem poročal januarja, pri čemer se je skliceval na visoke vladne predstavnike. Velja, da je ta teoretični model prvi obrambni načrt proti ameriškemu napadu, ki ga je Kanada razvila v zadnjih sto letih.
"Obvladovanje tveganj"
Coates pravi, da je takšno modeliranje le začetna stopnja načrtovanja. Izpostavil je, da Kanada v nasprotju s svojimi zaveznicami v Natu zaostaja pri pripravi načrtov za odziv na kopensko invazijo in zdaj poskuša nadoknaditi zamujeno v času nepredvidljivih geopolitičnih razmer. Po njegovih besedah se je to pokazalo tudi v nedavnem pozivu poveljnika kanadskih oboroženih sil k drastični širitvi vojske, ki bi vključevala mobilizacijo do 300.000 državljanov-vojakov z osnovnim usposabljanjem.
Vendar pa invazija na Kanado z ameriškega vidika prav tako ne bi bila preprosta. Schmidt meni, da bi ZDA – kljub svoji vojaški premoči – težko pridobile podporo za spopad s Kanado. "Menim, da bi številni ameriški častniki odstopili, če bi prejeli ukaz za napad na Kanado," je dejal. "Takšen ukaz bi imeli za nezakonitega in nemoralnega."
Schmidt pojasnjuje, da kanadske in ameriške enote redno skupaj vadijo in se medsebojno spoštujejo. Kljub temu pa Schmidt meni, da bi se ZDA v malo verjetnem scenariju, v katerem bi odnosi prerasli v spopad, verjetno osredotočile na zavzetje dragocenih kanadskih virov – kot sta nafta in minerali – ter na "politično obglavljenje" vodstva.
"Šlo bi za operacijo, ki bi lahko spominjala na dogajanje v Venezueli," je dejal in s tem namigoval na ameriško vojaško akcijo v začetku leta, ki je privedla do aretacije nekdanjega venezuelskega predsednika Madura. Čeprav priznava, da imajo ZDA večje vojaške zmogljivosti, je Schmidt sklenil, da bi kanadski vojaki v neposrednem spopadu "mož proti možu" lahko nudili močan odpor.