Kot poroča Guardian, je Oliver Riedl na pomoč poklical pristojne oblasti, skupina strokovnjakov pa je takoj začela izkopavanje in skupno odkrila kar 934 rimskih srebrnih denarijev. Gre za največji zaklad kovancev iz časov rimskega cesarja Hadrijana, kar so jih kadar koli našli v Nemčiji, je v torek sporočil lokalni urad, pristojen za arheološke spomenike.
»Takoj mi je bilo jasno, da je tu zakopano nekaj večjega,« je za Guardian dejal Riedl in opisal, kako je njegov detektor kovin neprekinjeno piskal. Zbirka kovancev, ki tehta kar 3,1 kilograma, je bila v torek razstavljena v deželnem muzeju Bonn.
Skrivnostno bogastvo
Guardian navaja, da je bila po ugotovitvah urada za ohranjanje arheoloških spomenikov v Porenju zbirka verjetno namerno zakopana v drugem četrtletju drugega stoletja našega štetja. »Seveda lahko o motivih le ugibamo, vendar je zelo verjetno, da je nekdo želel ta denar varno spraviti na varno. Konec koncev takrat še ni bilo bank,« je dejal Erich Classen, deželni arheolog in direktor urada.
Classen je za Guardian še pojasnil, da ni povsem jasno, zakaj lastnik zaklada ni nikoli izkopal, in dodal, da je »morda lastnik umrl, ne da bi komu zapustil informacijo o zakopanem denarju«.
Arheološki urad je ob tem opozoril, da odkritja zakladov iz antičnih rimskih časov ali drugih oddaljenih obdobij niso redka, vendar pa so redkokateri primerki iz drugega stoletja tako obsežni kot tisti iz Wesselinga.
Vrednost zaklada v rimskem času
Oceniti takratno vrednost kovancev je precej zapleteno, vendar nam dobro dokumentirani pisni viri o plačah rimskih legionarjev ponujajo zanesljivo primerjavo.
»Takrat je navadni legionar zaslužil 300 denarijev na leto,« je za Guardian povedala Rahel Otte, raziskovalka v arheološkem uradu. »Vendar pa so mu približno polovico tega zneska odšteli za hrano in opremo.«
»Legionar bi moral torej privarčevati celoten razpoložljivi dohodek v obdobju približno šestih let, da bi lahko zbral tako veliko denarja,« je dodala in poudarila, da še vedno ostaja uganka, kdo je bil dejanski lastnik tega precejšnjega bogastva.
Območje Kölna je bilo pod rimskim nadzorom približno od leta 39 pr. n. št. do leta 459 n. št. Rimljani so svojo prisotnost na tem območju utrdili pod vodstvom generala Marca Vipsanija Agripe z namenom zavarovanja cesarske meje ob reki Ren, s čimer so ustanovili vojaško postojanko, ki se je kasneje razvila v mesto Colonia Agrippina – današnji Köln.