Med okoljskimi problemi so izpostavili neupoštevanje pravil pri gradnji na območju, onesnaženem z uranom, neukrepanje ob divjih odlagališčih azbestnih odpadkov in razpadajočih azbestnih strehah, izpuste formaldehida, zakopavanje nevarnih kemikalij ter onesnaževanje rek in pitne vode.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se na zdravnike in Zdravniško zbornico Slovenije obračajo občani, ki jih skrbijo tveganja za pitno vodo zaradi kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani, načrti za sežigalnici v Ljubljani in Mariboru ter vplivi industrijskih objektov na okolje in zdravje v Ilirski Bistrici, Škofji Loki, na Jesenicah, v Grosupljem, Kanalu ob Soči, Apačah in Radovljici.
Zdravniki delovne skupine Zdravniške zbornice Slovenije za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje nasprotujejo gradnji sežigalnic in drugih naprav za termično obdelavo odpadkov v slabo prevetrenih kotlinah. "Po oceni Evropske agencije za okolje v Sloveniji zaradi izpostavljenosti delcem PM2,5 letno umre več kot tisoč ljudi, v povprečju približno deset let prezgodaj. Onesnaženemu zraku v Ljubljani je tako mogoče pripisati približno desetino vseh smrti," so zapisali. Dodatni izpusti iz sežigalnic bi izpostavljenost prebivalcev še povečali, menijo.
Dodali so, da je v Srednji Soški dolini dolgoletno onesnaževanje že hudo prizadelo zdravje prebivalcev, zaradi nesaniranega okolja pa še vedno umirajo ljudje v Anhovem in okolici. Ob ponovni razpravi o sosežigu odpadkov zato pozivajo k ohranitvi dogovorjenih okoljskih standardov.
Opozorili so, da je Slovenija med tremi evropskimi državami z največjim bremenom astme pri otrocih zaradi onesnaženega zraka.
Nasprotujejo tudi gradnji kanalizacijskih kanalov nad vodonosniki, iz katerih se črpa pitna voda. Ob puščanju lahko škodljive snovi iz odpadne vode onesnažijo podzemno in pitno vodo. V ljubljanski vodarni so zaradi onesnaženja podzemne vode z verjetno rakotvornim tetrakloroetenom vodnjaki že več let izključeni iz obratovanja, so opozorili.