V ponedeljek, 4. maja, je državljan Indije po primorski avtocesti v tovornjaku prevažal skoraj 22 ton svinjskih polovic, ki so po podatkih Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) v Slovenijo prispele iz Belgije (iz klavnice Exportslachthuis De Coster v kraju Wingene v provinci Zahodna Flandrija), namenjene pa so bile v Celjske mesnine, znane po mesnih izdelkih blagovne znamke Z'dežele. Tovornjak se je malo po peti uri zjutraj na delu, kjer je zaradi obnove potekala preusmeritev z enega na drugi del avtoceste, prevrnil na levi bok. V tem položaju je obtičal do popoldneva, saj so pristojni nesprejemljivo dolgo čakali na prihod in odločitev veterinarske inšpekcije, kaj bo s tovorom. V takšnih primerih namreč živila praviloma zavržejo in neškodljivo uničijo.

Nemi telefoni

Ko so policija in delavci Darsa po nesreči tovornjaka opravili svoje delo, so želeli vključiti še veterinarsko inšpekcijo postojnskega območnega urada (OU) UVHVVR, saj so bila v prevrnjenem vozilu živila živalskega izvora. Toda tam zaposleni se na telefonske klice niso odzivali skoraj šest ur. Na UVHVVR so slabe tri mesece po dogodku za Dnevnik pojasnili, da je notranja preiskava pokazala, da je več javnih uslužbencev kršilo svoje delovne obveznosti, ker se niso odzvali na klice s številke 112, namenjene zagotavljanju nujnega ukrepanja v okviru nalog UVHVVR. Štirim odgovornim osebam so posledično izrekli opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

UVHVVR mora zaradi narave svojega dela stalno pripravljenost za ukrepanje zagotavljati tudi zunaj rednega delovnega časa. Uradni veterinarji (veterinarski inšpektorji) so zato dolžni zagotavljati odzivnost na nujne primere, povezane z zdravjem in dobrobitjo živali, varnostjo hrane ter drugimi nalogami iz pristojnosti UVHVVR tudi v nočnem času, ob koncih tedna in praznikih. Toda v konkretnem primeru sploh ni šlo za delo zunaj rednega delovnega časa, ki je med 7. in 15. uro.

- 07.02.2019 - Andreja Bizjak, dr. vet. Med., direktorica Inšpekcije za varno hrano na Upravi RS za veterinarstvo in varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  //FOTO: Matjaž Rušt

Andreja Bizjak je letos že tretja oseba na čelu uprave za varno hrano. Vršilka dolžnosti generalne direktorice je od 12. junija. Foto: Matjaž Rušt 

Ob 11.12 jim je le uspelo vzpostaviti stik

Regijski center za obveščanje (ReCO) 112 Postojna je po pojasnilih UVHVVR 4. maja med 7.36 in 8.02 večkrat skušal vzpostaviti stik z UVHVVR tako prek službenega telefona uradnega veterinarja v pripravljenosti kot prek centrale OU Postojna, vendar mu to ni uspelo. »Uradna veterinarka, ki se je javila na dežurni telefon, je povedala, da je klic zunaj časa dežurstva, uradna veterinarka, ki je nadomeščala direktorico, je obstala v zastoju, na stacionarnem telefonu pa klica niso prestregli. Po zadnjem neuspelem poskusu ob 8.02 ReCO vse do 11.01 ni ponovno poskušal vzpostaviti stika z UVHVVR. Ob 11.01 in ob 11.03 sta sledila nova neuspešna klica na službeni telefon uradnega veterinarja v pripravljenosti, nato pa je bil ob 11.12 vzpostavljen stik s centralo OU Postojna, ki je zagotovila nadaljnje ukrepanje,« so za Dnevnik pojasnili na UVHVVR.

Inšpektorji, ki so na kraj nesreče prispeli šele ob 12.40, so za svinjske polovice, ki so jih v Belgiji natovorili 30. aprila (tovornjak, ki jih je prevažal, je nato med prvomajskimi prazniki tri dni stal na parkirišču na Kozini), ocenili, da to meso zdravstveno ni več ustrezno za prehrano ljudi, zato so ga po nesreči najprej preložili na nadomestni tovornjak in nato vozilo zapečatili. Naslednji dan so tovor odpeljali v Koto v Ljubljano in ga tam neškodljivo uničili. To pomeni, da so svinjske polovice 1300-kilometrsko pot od Belgije do Celja končale dobrih sedemdeset kilometrov pred ciljem.

Kmalu po avtocestni blamaži so se sestali predstavniki Darsa, policijske uprave in inšpekcije UVHVVR ter napovedali, da bodo vsi deležniki na podlagi analize dogodka pripravili dopolnitve protokola ukrepanja, da bi bili ti postopki v prihodnje učinkovitejši.

Neustrezna organizacija dela

Na UVHVVR so za Dnevnik izpostavili, da so javni uslužbenci dolžni vestno in odgovorno opravljati svoje naloge ter da morajo biti med opravljanjem dela dosegljivi na službenih komunikacijskih kanalih. »To vključuje tudi odzivanje na klice na službene telefone, kadar je to potrebno za nemoteno izvajanje nalog organa in zagotavljanje učinkovitega izvajanja javne službe,« so navedli in dodali, da neodzivanje na službene klice pomeni opustitev delovnih obveznosti, kar negativno vpliva na izvajanje zakonsko določenih nalog organa.

Z notranjo preiskavo so na UVHVVR pri štirih javnih uslužbencih ugotovili kršitev delovnih obveznosti, zato so jim izrekli opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Očitajo jim neustrezno organizacijo dela oziroma neustrezno izvajanje pooblastila za organizacijo dela na območnem uradu, nepreverjanje dejanskega stanja po informaciji o klicih in večkratno preusmerjanje klicev na neodzivno številko, ne da bi klice prej vsebinsko preverili.

Zahteva po odgovornem in ažurnem delovanju

Kmalu po tej avtocestni blamaži so se sestali predstavniki Darsa, policijske uprave in inšpekcije UVHVVR ter napovedali, da bodo vsi deležniki na podlagi analize dogodka pripravili dopolnitve protokola ukrepanja, da bi bili ti postopki v prihodnje učinkovitejši. In kaj so storili?

UVHVVR mora zaradi narave svojega dela stalno pripravljenost za ukrepanje zagotavljati tudi zunaj rednega delovnega časa.

Na UVHVVR so nam pojasnili, da je protokol o komunikaciji in ukrepanju ob nesrečah na avtocestah in hitrih cestah zdaj dopolnjen, sami pa so poleg tega izpeljali še nekaj korektivnih ukrepov. Med drugim so sklicali sestanek območnih uradov UVHVVR, na katerem so zaposlenim predstavili navedeni primer »z jasno zahtevo po odgovornem in ažurnem delovanju«. UVHVVR je nadalje dopolnila interni akt o delovnem času z jasnejšo opredelitvijo začetka in konca stalne pripravljenosti ter predaje dolžnosti odzivati se na klice. Dopolnila je tudi protokole za vse oblike stalne pripravljenosti, ki se izvajajo v okviru uprave. 

V pol leta že tretja prva violina uprave za varno hrano

Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin od 12. junija letos začasno vodi Andreja Bizjak. Na tem položaju je na predlog kmetijskega ministra Janeza Ciglerja Kralja zamenjala prejšnjega začasnega generalnega direktorja Boštjana Vidica. Slednji je to funkcijo opravljal od 1. februarja letos. Takrat je vlada zaradi varnostne luknje v spletnem portalu UVHVVR, ki je omogočala dostop do občutljivih osebnih podatkov skoraj 900.000 fizičnih oseb, razrešila njegovo predhodnico Vido Znoj. V Dnevniku smo konec letošnjega aprila poročali, da je informacijska pooblaščenka v primeru kibernetskega incidenta pri odgovornih uslužbencih UVHVVR (po neuradnih informacijah naj bi bila med njimi tudi Vida Znoj) zaznala elemente kaznivega dejanja in to naznanila organom pregona. Dodajmo, da je namestnik Bizjakove Jernej Drofenik, ki je bil v preteklosti tudi sam dvakrat začasni direktor UVHVVR, v času, ko je bil njen generalni direktor Matjaž Guček (Golobova vlada ga je konec maja 2023 predčasno razrešila), pa je bil tudi Gučkov namestnik.

Priporočamo