Zaradi nedavne prometne nesreče na primorski avtocesti pri Postojni, kjer se je pri delovni zapori na bok prevrnil tovornjak, ki je prevažal slabih 22 ton svinjskih polovic, vrednih 30.000 evrov in namenjenih v Celjske mesnine, je promet v obe smeri obstal kar za enajst ur. K temu je izdatno prispevala tudi veterinarska inšpekcija postojnskega območnega urada (OU) Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), ki bi morala odrediti, kaj storiti s tovorom živalskega izvora. Toda inšpektorji so na kraj dogodka prispeli šele sedem ur in pol po nesreči, čeprav so njihove pisarne le nekaj kilometrov stran, tam pa naj bi zadeve po nepotrebnem še bolj zapletali.
Meso po nesreči ne sme v prehransko verigo
Na jutranja klica ob 7.22 in 7.47 se postojnski območni urad UVHVVR ni odzval, so za Dnevnik potrdili na glavnem uradu v Ljubljani in dodali: »Med 8. in 11. uro ni bilo klicev, prav tako ni bilo obvestila po e-pošti. Naslednji klic je bil ob 11.12, na katerega se je OU Postojna odzval.« Toda to je bilo šele šest ur po tistem, ko je prevrnjen tovornjak popolnoma ustavil promet na avtocesti tako proti Obali kot proti prestolnici. Natančen vzrok za neodzivnost inšpekcije bo pokazala preiskava, ki jo je uvedlo vodstvo UVHVVR, so napovedali.
Pri iskanju odgovorov na to šlamastiko smo si skušali pomagati tudi z javno dostopnimi dokumenti in umetno inteligenco (UI). Na vprašanje, kako je treba ukrepati, če se na avtocesti prevrne tovornjak, ki prevaža živila živalskega izvora, nam je UI odgovorila, da policija/gasilci/Dars najprej zavarujejo kraj nesreče, potem aktivirajo veterinarskega inšpektorja, ki preveri varnost hrane in se odloči za pretovor blaga, za njegovo začasno zadržanje ali za uničenje. UI smo tudi vprašali, ali bi se moral inšpektor odzvati prej. »Šest ur brez odziva in 7,5 ure do prihoda na teren zelo verjetno ni običajen ali pričakovan odziv na dogodek te vrste, posebej ne pri prevrnjenem tovornjaku, živilih živalskega izvora, potencialno prekinjeni hladni verigi in dogodku na avtocesti. Pri svežem mesu sta namreč ključna vzdrževanje hladne verige in zaščita pred kontaminacijo, zato je potrebna hitra odločitev bodisi za pretovor, uničenje ali zadržanje blaga. Pri takšnih incidentih je običajen standard: odziv na klic praktično takoj, prihod na prizorišče nesreče pa čim prej glede na oddaljenost,« smo izvedeli od umetne inteligence. Na UVHVVR pa so dodali, da so inšpektorji v konkretnem primeru ocenili, da je meso v prevrnjenem tovornjaku zaradi neustreznih higienskih pogojev zdravstveno neustrezno za prehrano ljudi.
Inšpektorji morajo biti na voljo 24 ur na dan
Preverili smo tudi, kaj pravi 82. člen zakona o veterinarskih merilih skladnosti, ki se nanaša na neprekinjeno opravljanje veterinarskega nadzora. Pod točko tri piše: »Stalna pripravljenost je poseben delovni pogoj, ko mora biti uradni veterinar oziroma uradni preglednik tudi izven delovnega časa dosegljiv zaradi izvajanja nujnih ukrepov po tem zakonu.«
UVHVVR smo vprašali, ali na območnih uradih obstaja sistem dežurstev in ali je vsak trenutek znano, kateri inšpektor je v pripravljenosti, če se nekaj zgodi zunaj rednega delovnega časa. »V rednem delovnem času (med 7. in 15. uro) sta kontakt splošna številka (tajništvo) in e-naslov posameznega območnega urada. Zunaj rednega delovnega časa pristojnega OU (od 15. ure do 7. ure naslednji dan) pa je kontakt uradni veterinar pristojnega OU v pripravljenosti, ki je dosegljiv na tel. št. 112,« so razložili.
Stalna pripravljenost uradnih veterinarjev oziroma veterinarskih inšpektorjev je torej organizirana tudi na UVHVVR. Vsaj morala bi biti, tudi v okviru inšpekcije na območnih uradih uprave. Razpored stalne pripravljenosti za uradne veterinarje pripravijo direktorji območnih uradov vnaprej. V primeru postojnskega je to Tamara Čehovin. Menjave uradnih veterinarjev v pripravljenosti po navedbah UVHVRR praviloma opravijo vsak teden. »V skladu z razporedom so uradni veterinarji v stalni pripravljenosti izven rednega delovnega časa ter ob vikendih in praznikih,« so še dejali. Po kolektivni pogodbi za javni sektor javnemu uslužbencu za čas stalne pripravljenosti na domu pripada dodatek v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca za odrejene ure pripravljenosti na domu, dejanska intervencija pa se obračuna kot delo oziroma nadure.
Posedi: Če odzivnost sloni le na enem človeku, je to improvizacija
Za mnenje smo vprašali tudi Janeza Posedija, ki je bil v preteklosti generalni direktor UVHVVR. Dejal je, da če je sistem pripravljenosti vzpostavljen, potem to po definiciji pomeni 24-urno dosegljivost, tudi ob 5.12 zjutraj. Posedi je še povedal, da konkreten primer, povezan s ponedeljkovo nesrečo na primorski avtocesti, brez poznavanja vseh podrobnosti težko komentira.
»Če pa držijo informacije o večurnem čakanju na odziv inšpekcije, to po mojem mnenju kaže predvsem na sistemski problem. Napačno bi bilo vse omejiti zgolj na vprašanje enega konkretnega uradnega veterinarja. Sistem mora biti organiziran tako, da ni odvisen od enega človeka. Zaradi odpovedi ali zadržanosti ene osebe se sistem ne sme ustaviti. Če odgovornost in odzivnost slonita na enem samem človeku, to ni dežurni sistem, ampak improvizacija. In za to, da takšen sistem postavimo, je odgovorna politika, ki leta in leta ne zagotavlja niti ustreznih kadrov niti sredstev, potem pa se ob vsaki takšni nesreči obrača proti izvajalcem na terenu. To je nepošteno,« je kritičen Janez Posedi.