Prometni znak z zeleno puščico, v Ljubljani prvič postavljen leta 2021 na pobudo ministrstva za infrastrukturo, motornemu prometu dovoljuje zavijanje v desno tudi ob rdeči luči v številnih slovenskih naseljih.
Vendar ukrep, ki lahko skrajšuje čakalni čas za del voznikov, povečuje kompleksnost prometnih interakcij v križiščih ter poslabšuje varnost predvsem za pešce in kolesarje, so poudarili organizatorji današnjega posveta. Pri tem so se sklicevali na tujo strokovno literaturo, saj v Sloveniji celovite raziskave na tem področju še ni.
Aljaž Plevnik z Urbanističnega inštituta je poudaril, da je najbolj nevarno, ko se vozniki ob zavijanju desno osredotočijo na levo stran, na prihajajoč motorni promet, v katerega se želijo vključiti. Pri tem lahko spregledajo pešce in kolesarje, ki se križišču približujejo z desne ali že prečkajo vozišče pri zeleni luči.
Takšno nepazljivost voznikov opaža tudi ambasador Zavoda Vozim Žiga Breznik, od prometne nesreče pred leti sicer uporabnik invalidskega vozička. "Opažam, da so mesta narejena po meri avtomobilov, ne po meri pešcev, kolesarjev oziroma drugih mobilnosti," je dejal.
Breznik in Plevnik sta opozorila, da se pristojni za posamezne projekte v prometu odločajo na podlagi kriterijev pretočnosti in hitrosti, ne pa tudi glede na to, kako bodo vplivali na prometni sistem, kar je neskladno s sodobnimi prometnimi politikami. "S tem, ko izboljšujemo pretočnost za voznike, v mesta vabimo več prometa. Zdi se mi, da bi morali delati ravno obratno," je ocenil Breznik iz Zavoda Vozim.
Plevnik je še navedel, da so v zadnjih letih v številnih mestih ZDA začeli omejevati možnost zavijanja v desno pri rdeči luči, predvsem zaradi varnostnih tveganj za ranljive udeležence v prometu. Kot so ugotovili, so s tem izboljšali prometno varnost.
