Potem ko je mestni avtobus nedavno do smrti povozil mladoletno dekle, je presojevalec varnosti cest pri agenciji za varnost prometa Andrej Cvar v svojem pismu za Dnevnik opozoril na ključen tehnični detajl. Pojasnil je, da je večina ljubljanskih semaforskih ciklov zastavljena tako, da imajo pri zeleni luči prednost vozila, ki dobijo zeleni signal tri sekunde pred pešci. Takšni sistemi lahko po njegovih besedah vodijo do nevarnih situacij, saj lahko pride do cone popolne nepreglednosti oziroma mrtvega kota.

Križišče Masarykova in Resljeva, za ONLINE

Križišče Masarykova in Resljeva, za ONLINE

Navezujoč se na to sporočilo, nam je nedavno pisal tudi bralec v Pismih bralcev, da je podobna »semaforska past« v neposredni bližini železniške postaje. Kot konfliktno točko je izpostavil prehod za pešce in vozišče, na katerem voznik z Resljeve zavija na Masarykovo cesto. Slednjim se namreč zelena luč prižge za približno deset sekund, ko se ta ugasne, pa se čez nekaj trenutkov prižge še zelena za pešce. »Gre za neoster in deloma nepregleden zavoj, v katerega gre voznik s hitrostjo med 20 in 25 kilometrov na uro, pogosto ravno v trenutku, ko pešci stopijo na cesto,« je izpostavil problem.

Prekrški tako pešcev kot voznikov

Križišče smo si ogledali tudi sami, pri čemer smo opazili, da nekateri pešci cesto prečkajo takoj, ko semafor za vozila zasveti rdeče, čeprav sami še nimajo zelene luči. Številni pri tem ne preverijo, ali vozilo prihaja iz kakšne druge smeri. »Težav nimam, ker vedno počakam na zeleno luč oziroma na to, da vozilo pred menoj ustavi,« je povedala Katarina iz Škofje Loke. »Problem niso le pešci, ki brezglavo skačejo na cesto, ampak tudi vozniki, ki prehitro pripeljejo v zavoj,« je bila kritična.

Tukaj me je že skoraj zbil avto. Hodil sem v smeri proti železniški postaji in za pešce je gorela zelena luč. Videl sem avto, ki je prihajal iz desne, z voznikom sva se spogledala in stopil sem na cesto.

Davor, študent

Perspektivo voznika je predstavil Timotej, ki celotno območje okoli glavne postaje za javni potniški promet ocenjuje kot kaotično. »Pešci ne spremljajo prometne signalizacije in se sprehajajo prosto po Prešernu, vedno se najde tudi kdo, ki divja na električnem skiroju, in pa seveda nervozni vozniki. Rezultat je kaos na vsem območju, zaradi česar moraš biti pač previdnejši,« je delil svoje mnenje.

Študent Davor pa nam je kot pešec zaupal, da je na omenjenem križišču bolj pozoren na svojo okolico, predvsem zaradi pretekle slabe izkušnje. »Tukaj me je že skoraj zbil avto. Hodil sem v smeri proti železniški postaji in za pešce je gorela zelena luč. Videl sem avto, ki je prihajal z desne, z voznikom sva se spogledala in stopil sem na cesto,« je opisal svojo izkušnjo. Pri tem je večkrat poudaril, da je imel zeleno in zato pričakoval, da bo voznik ustavil pred prehodom. »Ampak ni ustavil, samo naprej je peljal. Sam sem na srečo hitro skočil nazaj. Ne vem, zakaj ni ustavil, vem pa, da ni bila moja napaka, ker sem imel zeleno,« je povedal.

Podatkov o konkretnem križišču nimajo

Bralec je v pismu navedel, da so dogodki, ko se za las izognejo prometni nesreči na omenjenem križišču, razmeroma pogosti, torej se zgodijo tudi večkrat tedensko. Da bi dobili točne in preverljive informacije, smo se obrnili na policijo. Preverili smo, ali so v zadnjih letih na območju križišča Resljeve in Masarykove ceste obravnavali prometne nesreče ali nevarne situacije ter ali so na odseku zaznali težave s hitrostjo voznikov in prehajanjem pešcev pri rdeči luči. »Statistike ne vodimo na način, da bi vam lahko podali informacije glede vplivov na varnost prometa v konkretnem križišču, in v povezavi s tem doslej nismo bili obveščeni o negativnih vplivih, ki bi jih imela prometna signalizacija,« so odgovorili pri policiji.

Križišče Masarykova

Podatkov o varnosti prometa v konkretnem križišču na policiji nimajo. Foto: Tamara Čalošević

Ljubljanski župan Zoran Janković pa je na naša vprašanja, povezana z omenjenim križiščem, odgovoril, da je to delo stroke in prometne strategije. »Križišče je tako že dvajset let, ni bilo nobene spremembe. Dvajset let avtobusi in avti tam zavijajo. Mislim, da je dal najboljši odgovor gospod Štaba iz zavoda Varna pot,« je še povzel.

Predsednik zavoda Varna pot Robert Štaba se je sicer pred nekaj dnevi v sporočilu za javnost navezal na objavo Andreja Cvara in pojasnil, da »takšna sistemska pomanjkljivost ni samo na semaforjih ljubljanskih ulic, temveč na slehernem semaforiziranem križišču slovenskih mest«. Pri tem je dodal, da najhujše tovrstne sistemske napake pozna že sleherni uporabnik cest, izpostavil pa je še nekaj področij, kot so hitrost, alkohol, nevarni odseki, tehnični pregledi, nepravilna tehnična oprema in drugo. »Premislite. Ukrepajte. Ustvarjajte dobro. Vizijo nič,« je Štaba še pozval.

Začasna avtobusna postaja

Spomnimo, da se bodo gradbena dela na glavni železniški postaji kmalu razširila tudi na območje glavne avtobusne postaje. Zato bodo na Masarykovi postavili začasno avtobusno postajo, kar lahko po besedah župana pripelje do še večjega pritiska na območje. Postavitev začasne avtobusne postaje sicer »poteka dobro«, na občini računajo, da bo projekt zaključen do konca junija.

Priporočamo