»Ta reklamni spot zelo živo ilustrira ozadje spreminjanja zakona o zaščiti živali, saj razkriva amaterizem in nesmisle, ki jih ta prinaša. K zaščiti živali ne bo veliko prispeval, kajti novi način kastracije za novorojene pujske ni pomembno manj stresen, lahko pa zmanjša domačo prirejo in poveča odvisnost od uvoza, saj enormno povečuje stroške v ekstenzivnih malih rejah,« se je na Golobovo radost ob lanskem sprejetju novele zakona o zaščiti živali v pogovoru za Dnevnikov Objektiv 6. februarja letos kritično odzval Marko Višnar, dolgoletni direktor Farm Ihan, ki je po osnovni izobrazbi doktor veterinarske medicine.
Razmere v zavetiščih za hišne živali so se poslabšale
Višnar se je obregnil tudi ob zaščitnike živali, ki so izdatno vplivali na zakonske spremembe. »V Sloveniji lahko nevladniki mimo ugovorov stroke in rejcev izsilijo vrsto ukrepov, kot so prepoved reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah, prepoved kastracije pujskov, vzpostavitev mreže zavetišč za konje itd. Ti ukrepi so sicer vredni pozornosti, vendar bi jih morali uvajati postopno in skladno z organskim razvojem panoge, v katero posegajo. Toda nevladni jurišniki posegajo v kmetijstvo, še zlasti v živinorejo, brez občutka in prave mere,« je bil kritičen Višnar.
Novela zakona o zaščiti živali, ki velja od 20. avgusta 2025, je med drugim prinesla višje standarde bivanja hišnih živali v zavetiščih in spremenjen način njihovega financiranja. Ker zavetišča nimajo toliko namestitvenih enot, kot jih novela zakona o zaščiti živali zahteva od avgusta, so bila prisiljena številnim občinam odpovedati pogodbo o sprejemu zapuščenih živali z njihovega območja. Zaradi novega standarda naj bi približno polovica občin ostala brez pogodbe s katerim od zavetišč. Stanje je torej danes še bistveno slabše kot pred uveljavitvijo zakonskih sprememb.
Zadnja novela zakona o zaščiti živali je omogočila tudi možnost sofinanciranja gradnje oziroma obnove zavetišč za zapuščene živali prek javnih razpisov ministrstva. Toda o tem ni še niti obrisov. »V proračunu za ta namen doslej niso bila zagotovljena namenska sredstva,« so za Dnevnik potrdili na ministrstvu za kmetijstvo (MKM). Zmanjkuje tudi proračunskega denarja za sofinanciranje čipiranja mačk v prehodnem obdobju, zato bo država 1. septembra svoj delež s 30 evrov na žival znižala na osem.
Kaj bo z odsluženimi konji?
»Vzpostavili bomo prvo zavetišče za konje,« je še napovedal bivši premier Robert Golob. Tudi iz tega (še) ni bilo nič, čeprav v noveli zakona o zaščiti živali piše, da mora MKM prvi javni razpis za podelitev desetletne koncesije za takšno zavetišče objaviti najkasneje mesec dni po uveljavitvi zakona. Razpis bi se torej moral zgoditi do 20. septembra lani, a so ga objavili šele 22. aprila letos, ko je bivša kmetijska ministrica Mateja Čalušić že opravljala tekoče posle. Tretjega junija, le dva dni pred primopredajo Janezu Ciglerju Kralju, se je podpisala tudi pod sklep, katerega vsebina je bila bolj ali manj znana že julija lani, ko so zavetišče za kopitarje poslanke in poslanci Golobove koalicije skrivaj vrinili v predlog novele zakona o zaščiti živali.
Že takrat se je nakazovalo, da je desetletna koncesija za upokojene in odslužene konje namenjena Društvu za zaščito konj Natalije Nedeljko. Prav za to društvo so na MKM konec letošnjega maja ocenili, da edino izpolnjuje razpisne pogoje. Toda primopredaja poslov novemu ministru je prehitela načrtovan podpis koncesijskega akta, pod katerega da avtogram minister za kmetijstvo. Golobova vladna služba za zakonodajo je letošnjo pomlad sicer opozorila, da je to odmik od ustaljene prakse, saj po zakonu o gospodarskih javnih službah koncesijski akt za opravljanje javne službe izda vlada, ne minister. Posledično so vladni pravniki predlagali spremembo zakona o zaščiti živali, ki je uzakonil to neobičajno prakso. Vendar niso bili uspešni.
Se Cigler Kralj ne bo podpisal pod koncesijsko pogodbo?
Na javni razpis za podelitev desetletne koncesije za delovanje zavetišča za kopitarje, ki bi ga v celoti financirali davkoplačevalci, so prispele tri prijave. Ko je MKM sporočilo, da razpisne pogoje izpolnjuje le Društvo za zaščito konj, se je dodatno zapletlo. Domen Vivod, predsednik Društva za razvoj slovenskega konjeništva – socialno podjetje, je zahteval takojšnjo razveljavitev razpisa. Razpisna komisija je njihovo vlogo izločila, ker ob prijavi še ni imelo statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju zaščite živali, kar je pogoj za pridobitev koncesije. Ni pa ga moglo imeti zato, ker je bilo prvo usposabljanje za ta status šele 9. junija letos. Vivod je komisiji za preprečevanje korupcije tudi prijavil sum domnevnega favoriziranja Društva za zaščito konj ter sum korupcije in zlorabe položaja v zvezi z zavetiščem za kopitarje.
S to zadevo se očitno ukvarja tudi upravno sodišče. Iz MKM so namreč za Dnevnik sporočili, da je eden od prijaviteljev po izdaji akta uveljavljal pravno varstvo, in hkrati napovedali: »V okviru predvidene novele zakona o zaščiti živali, ki jo vlada načrtuje do konca leta, je predvidena tudi sprememba ureditve oskrbe zapuščenih in odvzetih kopitarjev.« To pritrjuje našim neuradnim informacijam, da novi kmetijski minister Janez Cigler Kralj koncesijske pogodbe z Društvom za zaščito konj naj ne bi nameraval podpisati.
Razveljavili bodo »najbolj škodljive ukrepe« prejšnje vlade
Ne bo pa zavetišče za konje edina stvar, ki naj bi jo nova vlada spremenila v zakonu o zaščiti živali, čeprav od uveljavitve zadnjih sprememb ni minilo še niti leto dni. V veljavni koalicijski pogodbi namreč piše, da bodo razveljavili »najbolj škodljive ukrepe v zakonu o zaščiti živali, ki jih je sprejela prejšnja vlada«. Janez Cigler Kralj je na zaslišanju v državnem zboru za zasedbo ministrskega stolčka na MKM zagotovil, da v zvezi s tem ne bodo delali »nobenih revolucij«, bodo pa poskrbeli, da bodo ukrepi »življenjski in zdravorazumski«. Na MKM so pojasnili, da je minister začel postopek imenovanja članov skupine za pripravo novele zakona, ki bo sestavljena iz predstavnikov različnih univerzitetnih inštitucij, strokovnih organizacij in nevladnih organizacij s področja zaščite živali.
Med predvidenimi spremembami je po zapisu MKM tudi podaljšanje prehodnega obdobja za opustitev baterijske reje kokoši nesnic. V veljavnem zakonu o zaščiti živali piše, da se prehodno obdobje konča 31. decembra 2028. Novo časovnico naj bi uskladili z evropskimi usmeritvami in jo prilagodili »izvedljivosti prehoda za slovenske rejce«. »Cilj izboljšanja dobrobiti kokoši nesnic ostaja nespremenjen, vendar je treba zagotoviti realen čas za prilagoditev rejcev in izvedbo potrebnih naložb ter preprečiti nesorazmerne posledice za sektor,« so razložili na MKM.
Pujski cvilijo še dlje kot prej?
Janševa vlada načrtuje tudi ponovno strokovno presojo zakonske določbe o obvezni uporabi anestezije in analgezije pri kirurški kastraciji do sedem dni starih pujskov. Do 1. januarja letos so lahko rejci to počeli sami, in to na živo, zdaj morajo živali uspavati.
Toda veterinarska in živinorejska stroka trdita, da je to za živali še slabše. »Z uvedbo obvezne anestezije se je čas manipulacije s pujski, ki je zanje največji stres, dramatično podaljšal, saj z njimi rokujemo tri- do petkrat dlje kot doslej, in to je za žival slabo,« je za Dnevnik pred časom poudaril Tomo Wankmüller, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije.