Državni zbor je 24. julija lani sprejel novelo zakona o zaščiti živali, v katero je tedanji koalicijski trojček SD-Svoboda-Levica šele v drugem branju vrinil določilo, da lahko ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, nevladni organizaciji, ki deluje v javnem interesu na področju zaščite živali, podeli desetletno koncesijo za opravljanje javne službe pomoči, oskrbe in nastanitve zapuščenih ali upokojenih kopitarjev (konj, oslov), ki jo bo v celoti financirala država. To je pomenilo odmik od ustaljene prakse, saj po zakonu o gospodarskih javnih službah koncesijski akt za opravljanje javne službe izda vlada, ne minister. Na to je letošnjo pomlad opozorila vladna služba za zakonodajo in neuspešno predlagala spremembo zakona o zaščiti živali v delu, ki se nanaša na koncesijo za zavetišče za kopitarje.
Manevriranje
Manever z zavetiščem, za katerega je poskrbela poslanka SD Meira Hot, so pospremili namigi, da naj bi bilo vnaprej rezervirano za Društvo za zaščito konj, ki ga vodi zaščitnica živali Natalija Nedeljko. A ker je bilo to društvo ves čas registrirano za delovanje v javnem interesu na področju kmetijstva in ne na področju zaščite živali, se za koncesijo ne bi moglo potegovati, zato je moralo najprej spremeniti svoj status. Pogoj za delovanje v javnem interesu na področju zaščite živali je med drugim opravljeno deseturno usposabljanje, ki ga je morala na zahtevo kmetijskega ministrstva med obravnavo novele zakona o zaščiti živali na hitrico organizirati veterinarska fakulteta oziroma nacionalni center za dobrobit živali (NCDŽ), ki deluje v njenem sklopu.
Usposabljanje, ki so se ga udeležili tudi člani Društva za zaščito konj, je potekalo v dveh terminih – 12. junija in 3. julija 2025. Nato je 30. julija kmetijsko ministrstvo temu društvu storniralo status za področje kmetijstva in ga preoblikovalo v zaščito živali. Tako je bilo pripravljeno za prijavo na javni razpis za podelitev koncesije, ki bi ga moralo ministrstvo za kmetijstvo, kot piše v noveliranem zakonu o zaščiti živali, objaviti najpozneje v enem mesecu od uveljavitve zakonskih sprememb, to je do 20. septembra 2025.
Naglica
Toda razpis je obelodanilo šele 22. aprila letos, torej s sedemmesečno zamudo. Takrat (od 10. aprila) je ministrica Mateja Čalušić zaradi menjave vlade opravljala le še tekoče posle. Dvanajst dni prej je njeno ministrstvo najprej objavilo pravilnik o pogojih za podelitev koncesije, ki so znova sprožili govorice, da naj bi bili pisani na kožo omenjenega društva. Rok za prijavo na javni razpis je potekel 22. maja. Vlogo za pridobitev desetletne koncesije za delovanje zavetišča za kopitarje na račun davkoplačevalcev so oddala tri društva. Razpisna komisija je zasedala že 27. maja in ugotovila, da vse zahtevane pogoje izpolnjuje le Društvo za zaščito konj Natalije Nedeljko, zato je vlogi preostalih dveh društev izločila.
S podelitvijo koncesije se je očitno tako mudilo, da jo je ministrica Čalušićeva skušala spraviti pod streho, preden bi se poslovila s položaja, vendar ji to ni v celoti uspelo. Tretjega junija se je še podpisala pod sklep, da se Društvu za zaščito konj podeli koncesija, čez dva dni pa je morala posle predati nasledniku Janezu Ciglerju Kralju, ki je kmalu po prevzemu funkcije dobil na mizo osnutek koncesijske pogodbe med ministrstvom in Društvom za zaščito konj, vendar ga po naših informacijah še ni podpisal.
Vivod: Razveljavite razpis!
Domen Vivod, predsednik Društva za razvoj slovenskega konjeništva – socialno podjetje, namreč zahteva takojšnjo razveljavitev razpisa. Nanj se je prijavilo tudi njegovo društvo, vendar je komisija njegovo vlogo izločila, ker ob prijavi še ni imelo statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju zaščite živali. Ni pa ga moglo imeti zato, ker je NCDŽ prvo usposabljanje, ki je pogoj za pridobitev tega statusa, organiziral šele 9. junija letos, medtem ko po uveljavitvi zakona o zaščiti živali, ki je predpisal, da se lahko za koncesijo poteguje le društvo, ki deluje v javnem interesu na področju zaščite živali, drugega tovrstnega usposabljanja ni bilo.
Domen Vivod je za Dnevnik poudaril, da so ministrstvo opozorili na to, se prijavili na prvi termin usposabljanj, 9. junija pridobili zahtevani status, a je bilo to za postopek podeljevanja koncesije prepozno. Ker pa gre za desetletno koncesijo, je sogovornik prepričan, da tolikšna naglica ni bila potrebna in da bi lahko ministrstvo z razpisom počakalo do prvega usposabljanja.
Prijava suma favoriziranja, korupcije in zlorabe položaja
Vivod je v imenu svojega društva komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) prijavil sum »hudega favoriziranja, korupcije in zlorabe položaja pri podelitvi koncesije za javno službo oskrbe kopitarjev«. Ministrstvo za kmetijstvo naj bi po njegovih navedbah javni razpis prilagodilo konkretnemu ponudniku. Očita mu tudi namerno opustitev ključnih pogojev, saj razpis ni zahteval dokazil o lastništvu ali najemni pogodbi za infrastrukturo (hlevi, pašniki) za celotno obdobje koncesije, prav tako ne uporabnega dovoljenja za objekte.
»To kaže na namerno opustitev konstitutivnih elementov javne službe, da bi lahko koncesijo prejelo društvo, ki razpolaga zgolj z dvema barakama na nezazidljivem zemljišču, za kateri grozi inšpekcijski ukrep rušenja. Celotna slika postopka, kombinacija hitro sprejetega pravilnika, izključujočih pogojev, opustitve bistvenih zahtev glede infrastrukture in očitnega prilagajanja razpisa enemu ponudniku, predstavlja klasičen primer sistematičnega favoriziranja in morebitne korupcije. Takšno ravnanje močno kaže na zlorabo uradnega položaja in na nevestno delo v službi, hkrati pa grobo krši načela transparentnosti, enakopravnosti in dobrega upravljanja,« je v prijavi KPK navedel Vivod, ki od te institucije med drugim zahteva takojšnjo uvedbo postopka preverjanja suma korupcije. Iz KPK so nam sporočili, da v zvezi z njegovo prijavo vodijo predhodni preizkus, v katerem preverjajo okoliščine z vidika svojih pristojnosti. »Trenutno smo v fazi pridobivanja dodatnih informacij,« so navedli.
Zavetišča za konje ne potrebujemo?
Domen Vivod je, če ministrstvo razpisa ne bo razveljavilo, napovedal tudi sprožitev upravnega spora ter vložitev tožbe in kazenskih ovadb zoper vpletene. Za Dnevnik je poudaril, da se člani njihovega društva že leta posvečajo dobrobiti in zaščiti živali, na razpis za pridobitev koncesije pa so se prijavili z infrastrukturo posestva Prestranek, kjer so neomejeni pašniki, pokrita jahalnica, sprehajalna naprava … Hkrati je priznal, da zavetišča za kopitarje v Sloveniji sploh ne potrebujemo, saj zapuščenih konj po njegovih besedah ni.
Tisti, ki so se goreče zavzemali za takšno zavetišče, so navajali, da je pisno pobudo zanj dala slovenska policija. Toda na generalni policijski upravi so za Dnevnik zatrdili: »Policija ni nikoli podala kakršne koli pobude za vzpostavitev zavetišča za odslužene službene konje.«
