Opozorila o kadrovski krizi, ki otežuje delovanje urgenc, se letos vrstijo. Težavne razmere, ki se jim vsakodnevno prilagajajo, so ta teden izpostavili v Celju. Ker se v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva ne vključujejo vsi, ki bi se morali, v urgentni center v veliki meri usmerjajo zdravnike Splošne bolnišnice Celje, je mogoče razbrati iz opozoril. Zdravnikov tako primanjkuje v drugih programih, kar vodi v podaljševanje čakalnih dob. V urgentne centre se obenem zaradi oteženega dostopa do osnovnega zdravstva in zaradi dolgih čakalnih dob za specialistične preglede zatekajo tudi pacienti s stanji, ki v resnici ne bi zahtevala urgentne obravnave.
Težave, ki presegajo posamično bolnišnico
Stanje na sistemski ravni ostaja neurejeno, opozarjajo v celjski bolnišnici. Tamkajšnji pacienti prejmejo nujno pomoč, ki jo potrebujejo, so zagotovili, a trenutna ureditev bolnišnične zdravnike preobremenjuje. Povečujejo se tudi tveganja z vidika zanesljivosti pri obravnavi pacientov, so odkriti v celjski bolnišnici. Zavzeli so se, da bi koordinacijo programa splošne nujne medicinske pomoči prevzel regionalni koordinator iz osnovnega zdravstva. Ta dejavnost sodi v domeno zdravstvenih domov, ugotavljajo, izvajali pa naj bi jo zdravniki družinske medicine. »Urgentni center bi se tako lahko osredotočil na obravnavo pacientov, ki potrebujejo bolnišnično specialistično oskrbo. Bolnišnica bi lažje izvajala tudi svoje redne programe,« so ocenili.
Razmere na urgencah so bile nedavno v središču pozornosti tudi zaradi odstopa predstojnika mariborskega urgentnega centra Gregorja Prosena. Zdravniki mariborske urgence so v javnem pismu pokazali na potrebo po širšem ukrepanju. »Potrebujemo jasno odločitev, kaj država pričakuje od urgentnih centrov, katere bolnike naj obravnavajo, s kakšnim kadrom, s kakšnimi kapacitetami in pod kakšnimi pogoji,« so zapisali. Pred zlomom nujne medicinske pomoči v državi so svarili tudi njihovi novomeški kolegi.
Da je ta del zdravstva v resnih težavah, je bilo mogoče že poleti sklepati iz opozoril razširjenega strokovnega kolegija za urgentno medicino. V omenjenem organu so opozorili, da obveznosti glede kadrovske zapolnitve posameznih enot urgentnega centra še niso usklajene. V razširjenem strokovnem kolegiju, ki ga vodi Gregor Prosen, so med drugim predlagali dokončno urejanje mreže nujne medicinske pomoči in organizacije urgentnih centrov pa tudi jasno določitev regulatornega organa.
Zbornica: Iskati je treba rešitve, ne krivcev
»Iskati moramo rešitve, ne krivcev, odgovornosti za sistemske pomanjkljivosti pa ne prelagati na posamezne zdravnike,« o razmerah v urgentnih centrih ugotavljajo v Zdravniški zbornici Slovenije. Z analizo bo treba prepoznati vzroke preobremenjenosti, spodbude pa usmeriti tja, kjer bodo izboljšale pogoje dela, razpoložljivost kadra in pretočnost obravnave, so našteli. Za pridobivanje in ohranjanje zdravnikov v omenjenem delu zdravstva je po oceni zbornice potrebno ustrezno vrednotenje dela. Zagotoviti je treba tudi predvidljive urnike, dovolj številčne ekipe in kakovostno mentorstvo, so izpostavili v zbornici, ki jo vodi Bojana Beović. »Finančne in druge spodbude morajo temeljiti na ugotovljenih potrebah in morajo biti povezane z izboljšanjem delovnih razmer. Le tako bodo zdravniki urgentno medicino izbrali in v njej dolgoročno ostali,« so dodali.
Na pojasnila ministrstva za zdravje o tem, kakšne ukrepe za izboljšanje razmer v urgentnih centrih načrtujejo, še čakamo. Spomnimo, ob gradnji urgentnih centrov pred več kot desetletjem, ki jo je olajšal evropski denar, so v zdravstvenem resorju napovedovali tudi bistveno posodobitev nujne medicinske pomoči. Te pozneje niso v celoti izpeljali. Različni deli zdravstva, ki bi morali glede na prvotno idejo sodelovati za zidovi urgenc, nikoli niso bili povsem usklajeni, v bolnišnicah pa so opozarjali na nesorazmerne obremenitve tamkajšnjega osebja. Ob zelo različnih pogledih in interesih se je zatikalo tudi pri dilemah, kakšna nujna medicinska pomoč naj deluje v posameznem kraju.
