Na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Tadej Ostrc, so pripravljali teren za reze v bolniška nadomestila. Tako je mogoče razbrati iz prvotno objavljenega gradiva, ki napoveduje opustitev dviga odmernega odstotka po 90 dneh bolniške odsotnosti. Gradivo na vladni spletni strani je izpostavilo tudi ukinitev revalorizacije osnov za obračun nadomestil, ki bi lahko prav tako vplivala na dohodke bolnih prebivalcev. Iz novejše različice osnutka proračunskega načrta sektorja država za leto 2027 so te eksplicitne napovedi čudežno izginile, nadomestila jih je bistveno manj oprijemljiva razlaga.
V posodobljenem osnutku sta predvideni »celovita obravnava dejavnikov, ki vplivajo na obseg in trajanje bolniških odsotnosti, ter priprava rešitev za učinkovitejše preprečevanje dolgotrajnih odsotnosti, pravočasno obravnavo zavarovancev in njihovo varno vračanje na delo«. Kdo je izvirni avtor zamisli o ukinitvi revalorizacije in opustitvi dviga odmernega odstotka, še ni znano. Čakamo tudi odgovor ministrstva za zdravje, kakšne spremembe pri bolniških odsotnostih načrtujejo. V obeh različicah osnutka proračunskega načrta je okvirni rok, ki so si ga zastavili v vladi, enak. Pripravo zakonodajnih rešitev načrtujejo do konca letošnjega leta. V obeh besedilih je napovedana tudi enaka višina prihrankov pri nadomestilih. Gre za 100 milijonov evrov, s katerimi bi glede na vladne načrte odhodke za boleznine ohranili na letošnji ravni.
Po nadomestilih udaril že varčevalni Zujf
Udarec po žepu, ki prebivalce doleti ob bolniški odsotnosti, danes po 90 dneh ublaži dvig z 80 na 90 odstotkov osnove ob bolezni in s 70 na 80 odstotkov osnove ob poškodbi zunaj dela. S spremembo, ki jo omenja prvotni osnutek, bi bila nadomestila enaka vse obdobje posameznikove bolniške odsotnosti.
Tovrstni rez je konec leta 2023 načrtovala vlada Roberta Goloba, a si je po številnih ostrih odzivih premislila. Da bi takšno nižanje nadomestil po prebivalcih udarilo v trenutku, ko so najbolj ranljivi, so politikom takrat posebno nazorno pojasnjevali v organizacijah bolnikov z rakom. Štela je še ena okoliščina. Bolniška nadomestila je okrnil že varčevalni Zujf, ki velja od leta 2012. Odmerni odstotek za prvih 90 koledarskih dni se je takrat tako pri bolezni kot tudi pri poškodbi zunaj dela znižal za deset odstotnih točk.
Pravice bolnih delavcev se niso nikoli vrnile na izhodiščno predkrizno raven. Kljub temu so bili ob dolgotrajni odsotnosti prebivalci Slovenije doslej vsaj deloma na varnem pred občutnim krčenjem dohodkov.
Ukrepi, ki ciljajo na pacientovo ravnanje
Civilna družba je oblasti že leta opozarjala na premalo dostopno rehabilitacijo. Spremembe pri bolniških odsotnostih, ki se vrstijo že vse od konca lanskega leta, okoliščin okrevanja in vračanja na delo niso spremenile. Namesto tega so se praktično v celoti osredotočile na ravnanje bolnikov. Sprva je postalo obvezno zapisovanje zdravnikovih navodil o ravnanju v obdobju bolniškega dopusta, interventna zakonodaja pa je malo pred koncem mandata vlade Roberta Goloba predvidela ostrejše sankcije ob neupoštevanju teh omejitev. Ob drugi kršitvi v petih letih posamezniku zdaj grozi odvzem nadomestila do konca bolniške odsotnosti, vendar ne za dlje kot 30 dni. Režimi gibanja v času bolniške odsotnosti so poenoteni, zdravniki pa se odločajo med počitkom na domu, počitkom na domu z nujnimi izhodi, dovoljenim gibanjem v kraju bivališča, dovoljenim gibanjem zunaj kraja bivališča, nego družinskega člana, izolacijo in odhodom v tujino z odobritvijo ZZZS. Pregledi v živo ob bolniški odsotnosti prav tako niso več samo zdravnikove presoje. Danes so praviloma obvezni najpozneje četrti dan odsotnosti, kadar ta še traja. Ukrepi na področju bolniškega dopusta so tako že posegli tudi v delovanje zdravstvenih domov in koncesionarjev v osnovnem zdravstvu.
Se bo v bolnišnice stekalo manj denarja?
Prvotno objavljeni osnutek proračunskega načrta napoveduje tudi znižanje cen zdravstvenih storitev. Posodobljena napoved je bistveno bolj splošna in obeta »prilagoditev obsega, organizacije in načinov financiranja zdravstvenih programov«. Prihranki na račun uredbe o programih zdravstvenih storitev za prihodnje leto, ki si jih obetajo v vladi, so v obeh različicah ocenjeni na 50 milijonov evrov. Z nižanjem cen storitev za en odstotek se je varčevanja v zdravstvu tik pred odhodom lotila že vlada Roberta Goloba. Spomnimo, v bolnišnicah so ob povečevanju izgub v letošnjem letu kazali tudi na omenjeno potezo. Takšno prenašanje bremen na izvajalce zdravljenj lahko daljša čakalne dobe, zmanjšuje dostopnost in povečuje obremenitve na nujni medicinski pomoči, so še svarili v javnih zdravstvenih zavodih.