Več bralcev Dnevnika, ki so se nam oglasili po objavi prispevka o razmerah v ljubljanskem osnovnem zdravstvu in želijo ostati anonimni, je kritičnih do trenutnega načina seznanjanja z odhodi zdravnikov. Da je ostal brez zdravnika, je eden od bralcev ob nedavnem odhodu zdravnice iz enote ljubljanskega zdravstvenega doma Center ugotovil šele, ko je potreboval pomoč. »Bil sem šokiran,« je opisal občutja ob obvestilu o odhodu na vratih ambulante. V teh okoliščinah je zamudil možnost vpisa pri zdravniku, ki bi ga dva tedna prej še vzel za pacienta, je kritičen bralec, ki želi ostati anonimen.
Odhoda mu še tik pred zdajci niso omenili
V zdravstvenem domu, kjer so zdravnico že več tednov nadomeščali sodelavci, mu bližajočega se odhoda ob obiskih niso omenili, je pojasnil. Sprašuje se tudi, zakaj je po odhodu osebnega zdravnika onemogočena elektronska komunikacija pacientom prek portala zdravstvenega doma. Ta mora ljudem, ki so ostali brez zdravnika, še dve leti po odhodu omogočati zdravstveno oskrbo.
Pacienti ne morejo vsakodnevno preverjati spletne strani in obvestil v prostorih zdravstvenega doma, so izpostavljali tudi drugi bralci. Obvestila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) o izgubi izbranega zdravnika po drugi strani pridejo šele naknadno, ko zdravnika nimajo več, ugotavljajo.
Obvestila na spletni strani
O vseh pomembnih spremembah v organizaciji družinske medicine in možnostih opredeljevanja pri zdravnikih bodo javnost kot do zdaj obveščali prek svoje spletne strani, so sporočili iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Ob trajnem prenehanju dela izbranega osebnega zdravnika obvestijo ZZZS, ta pa nato o spremembi obvesti opredeljene paciente.
Če informacija o odhodu zdravnika do pacienta pride pozno, ima lahko manj časa za iskanje novega osebnega zdravnika, se zavedajo v zdravstvenem domu. Brez podatkov o konkretnem primeru ne morejo presoditi, ali je pacient zaradi časa obveščanja izgubil možnost opredelitve v določeni ambulanti, so sporočili. Elektronska komunikacija prek portala zdravstvenega doma je medtem vezana na veljavno opredelitev pri zdravniku, dodajajo. »Razumemo, da to pacientom, ki pri nas še potrebujejo oskrbo, oteži stik z zdravstvenim domom. Na enoto, kjer so imeli nazadnje izbranega zdravnika, se pacienti lahko še vedno obrnejo po telefonu, osebno ali po navadni pošti,« so zapisali.
Trajno odsotnost zdravnika lahko zabeležijo šele, ko se začne, so poudarili na ZZZS. To je povezano s prekinitvijo izbire zdravnika in financiranjem, so spomnili, informacije, kdaj bo zdravnik odšel, pa imajo po drugi strani njegovi delodajalci. Po oceni ZZZS je torej smiselno, da tudi zdravstveni domovi in koncesionarji obveščajo o odhodih. ZZZS ne more zagotoviti predhodnega obveščanja, lahko pa to stori izvajalec, pravijo. Po oceni ZZZS bi bilo smotrno razmisliti o možnosti, da bi zdravstveni domovi in koncesionarji ponovno in v celoti prevzeli tovrstno obveščanje.
Kdaj bo boljše?
Tako zdravstveni dom kot Mestna občina Ljubljana (MOL) izpostavljata, da je v tem zdravstvenem zavodu trenutno 51 specializantov družinske medicine. Dva bosta specializacijo končala konec tega leta, pričakujejo, v prihodnjem letu pa jo bo predvidoma končalo še osem specializantov. Te zdravnike bodo spodbujali, da ostanejo, so napovedali. Hkrati ugotavljajo, da v ljubljanskem zdravstvenem domu nimajo enakih vzvodov kot koncesionarji ali ambulante v manjših krajih, kjer so obremenitve manjše.
V MOL stavijo tudi na javni razpis za podelitev dveh dodatnih programov na področju splošne in družinske medicine. Omenjeni ekipi bosta začeli delovati predvidoma v začetku leta 2027, enako tudi dve dodatni ekipi v primarni pediatriji, ki bosta delovali pri koncesionarjih. Na področju splošne in družinske medicine so v lanskem in letošnjem letu podelili pet novih programov koncesije, na področju pediatrije pa dva. V občini obenem pogrešajo dolgoročno načrtovanje kadrov glede na potrebe, ki se med regijami razlikujejo. Ljubljanski položaj ni primerljiv z drugimi občinami, poudarjajo. V Zdravstvenem domu Ljubljana je na primer v ambulantah družinske medicine 21758 pacientov, ki niso iz te občine.
»Obenem v MOL v primerjavi z drugimi občinami živi oziroma prihaja bistveno več ljudi brez zdravstvenega zavarovanja,« so poudarili. Delovanje ambulante s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, ki blaži njihov položaj, v sodelovanju z nevladnimi organizacijami zagotavlja Zdravstveni dom Ljubljana, so spomnili. »Načrtovanju kadrov mora slediti ustrezno financiranje programov, saj lahko tudi z njim vplivamo na razporeditev kadra, ki je že na voljo,« ugotavljajo v MOL.