Predstavniki poslanskih skupin Levice, Svobode in SD, ki so zahtevali sklic nujne seje, so nanjo poleg aktualnega šolskega ministra dr. Boruta Rončevića ter ministra za notranje zadeve in javno upravo Francija Matoza povabili tudi »pedagoški esteblišment« oziroma krog strokovnjakov, visokošolskih institucij in strokovnih delavcev, ki jih Rončević obtožuje, da so v minulem obdobju sistem vzgoje in izobraževanja »zavozili«.
Do predvidene burne razprave ni prišlo, uradno pojasnilo o vzroku odpadle seje pa ni znano. Po mnenju večine vabljenih naj bi bil ta povezan z nedeljskim referendumom, čeprav vsebina seje ni bila neposredno povezana z referendumskimi tematikami.
»Očitno so se ustrašili, da bi bili nasprotniki napovedane reforme vzgoje in izobraževanja deležni brezplačne reklame. Srečanje so razumeli kot možnost, da se jih v široki diskusiji dodatno diskreditira, in ocenili, da jim lahko to pred referendumom škodi,« meni glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj.
Sogovornik, ki je bil tudi med povabljenimi na petkovo nujno sejo, je dejal, da je bil izbor vabljenih strokovnjakov, med katerimi naj bi vsi potrdili svojo udeležbo, zelo dober in »bi bila seja ura resnice glede blaznosti, ki jih počne šolski minister«.
Novi datum še ni znan
Štrukelj je pojasnil še, da imajo srečanja pod okriljem odbora v državnem zboru dva ločena dela: »V enem vabljeni dobimo priložnost, da povemo, kaj si mislimo, po tem, ko se začnejo besedni boji med poslanci, pa nimamo več možnosti za oglašanje, saj debata takoj pristane v letu 1945 ali še pozneje. Vseeno se nadejam zanimive razprave, polne artikulirane kritike o tem, kaj zdaj počnejo šolske oblasti, čeprav bodo sklepi opozicije, ki nima večine, najverjetneje zavrnjeni.«
Novi datum seje odbora državnega zbora za izobraževanje, mladino in znanost, ki naj bi bila v tem ali prihodnjem tednu, še ni znan. Ena od najpomembnejših tem bodo načrtovane spremembe na področju predšolske vzgoje oziroma predvideni prehod na sodobno osemletno osnovno šolo, pri čemer naj bi sedanji prvi razred osnovne šole nadomestila obvezna vključenost vseh šestletnih otrok v program za predšolske otroke, ki bi ga izvajali vzgojiteljice in vzgojitelji.
Na nogah tudi učitelji in ravnatelji
Nad predvidenimi spremembami in odnosom ministrstva do pedagoške stroke so ogorčeni tudi v šolah. Na Boruta Rončevića so danes naslovili javni poziv k strokovni, vključujoči in transparentni pripravi sprememb šolskega sistema. Podpisani učitelji, profesorji, strokovni delavci, drugi predstavniki strokovne javnosti in zainteresirani državljani so v njem poudarili, da nasprotujejo načinu priprave napovedanih sprememb ter posegom brez ustrezne strokovne utemeljitve in širše javne razprave.
Zahtevajo transparenten in vključujoč reformni proces ter spoštovanje strokovne avtonomije učiteljev. V svojem dopisu so med drugim poudarili, da prihodnosti šole ne sme oblikovati politika brez strokovne javnosti: »Šola ni last nobene oblasti. Je prostor, za katerega smo odgovorni vsi, ki (se) v njem učimo in verjamemo, da je znanje vredno varovati.«
Da kakovostno javno šolstvo temelji na strokovnosti, avtonomiji in spoštovanju človekovih pravic, je poudarila tudi Danijela Makovec Radovan, predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije: »Zato je pomembno, da učiteljice in učitelji kritično opozarjamo na ravnanja šolske politike ter zagovarjamo visoko raven strokovnosti pri načrtovanju in izvajanju reform.«
