Zakon združuje ukrepe z različnih področij. Znižuje DDV za izbrana osnovna živila, spreminja pravila za normirane podjetnike in uvaja najvišjo osnovo za plačilo socialnih prispevkov. Omogoča tudi prejemanje polne pokojnine ob nadaljnjem delu. Zagovorniki vidijo v njem pomoč gospodarstvu, sindikati pa opozarjajo na izpad prihodkov in spremembe delavskih pravic.
Zagovorniki zakona
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije ter združenji delodajalcev ZDS in ZDOPS menijo, da zakon prinaša dolgo pričakovane razbremenitve. Predsednik OZS Blaž Cvar je izpostavil preprostejša pravila za normirane podjetnike in manj birokracije. Predsednik GZS Tibor Šimonka je poudaril, da morajo podjetja lažje pridobiti in obdržati strokovnjake. »Danes ne prihajamo branit vlade,« je dejal. Zakon razume kot začetek sprememb, ki jih Slovenija potrebuje ne glede na to, kdo vlada.
Pomembna je zanje tudi tako imenovana razvojna kapica. Prispevki za socialno varnost bi se obračunavali od največ 7500 evrov mesečne osnove; od dela plače nad tem zneskom jih ne bi več plačevali. Predsednik ZDS Marjan Trobiš meni, da bi podjetja tako lažje zaposlovala visoko usposobljene ljudi. Podpira tudi možnost, da zaposleni po izpolnitvi pogojev za upokojitev nadaljujejo delo in ob plači prejemajo polno pokojnino. To bi po njegovih besedah omogočilo tudi prenos znanja na mlajše sodelavce.
Predsednica TZS Mariča Lah pričakuje, da bodo trgovci znižanje DDV za izbrana osnovna živila prenesli v cene. V ZDOPS pa pozdravljajo predvidene spremembe pri zahtevkih zdravstvene blagajne do delodajalcev za povračilo stroškov zdravljenja po poškodbah pri delu. Za manjše podjetje je lahko neomejen zahtevek usoden, je opozoril njihov predstavnik Marko Kajzer. Organizacije priznavajo, da način sprejemanja zakona ni bil takšen, kot bi si ga želele. Po referendumu napovedujejo predloge popravkov in od vlade pričakujejo spremljanje učinkov zakona.
Nasprotniki zakona
Sindikati menijo, da bi zakon koristil predvsem ljudem z najvišjimi dohodki, račun pa bi plačali vsi uporabniki javnih storitev. »Ne nasprotujemo uspešnim podjetjem. Nasprotujemo pa, če se ta razvoj gradi na račun tistih, ki bodo morali plačati privilegije peščice ljudi,« je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko. Manj prihodkov v javnih blagajnah bi po njegovi oceni sčasoma pomenilo slabše zdravstvo, šolstvo in dolgotrajno oskrbo.
Predsednik Pergama Jakob Počivavšek opozarja, da bi razvojna kapica zmanjšala prispevke najbolje plačanih, medtem ko bi jih drugi delavci še naprej plačevali od celotne osnove. Prav tako ni prepričan, da bi trgovci nižji DDV prenesli v cene hrane. Sindikati nasprotujejo tudi spremembam pravil o prenehanju zaposlitve ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino.
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf meni, da bi zakon zmanjšal finančno odgovornost delodajalcev za poškodbe pri delu. Sprememba bi namreč za povračilo stroškov zdravljenja zahtevala dokaz hude malomarnosti, medtem ko po sedanji ureditvi zadostuje tudi običajna malomarnost. To je po njegovem še posebno problematično, ker delo in varnostne pogoje organizira delodajalec.
Kolikšen bi bil račun za javne finance, ocenjujejo različno. Fiskalni svet opozarja, da bi se lahko javnofinančni saldo leta 2027 zaradi zakona neposredno poslabšal za okoli 1,2 milijarde evrov. V znesku so tudi začasni ukrepi, zato ne gre za trajni letni strošek. Po oceni sveta bi zakon verjetno spodbudil gospodarsko rast, a ta izpada ne bi v celoti nadomestila. Ministrstvo za finance je z drugačnim izračunom letni učinek ocenilo na 647 milijonov evrov. Minister Andrej Šircelj zagotavlja, da bo država pokrila izpad v pokojninski blagajni in da se zdravstvene storitve ne bodo spremenile.
Kampanja bo trajala do 4. decembra. Na referendumu dva dni pozneje bo glas za pomenil podporo uveljavitvi zakona, glas proti pa njegovo zavrnitev.
