Najpomembnejša mu je tista točka koalicijske pogodbe, v kateri so se stranke podpisnice zavezale vzdržnim, stabilnim in varnim javnim financam, je v ponedeljek poudaril Andrej Šircelj, minister za finance. »Jasne so rešitve, kako bomo upoštevali fiskalna pravila, kako bomo zadržali kakovost javnih financ in pokazali pot iz birokratskega močvirja ter predimenzioniranih davkov,« je bil prepričan.
In ena izmed teh rešitev je po njegovih besedah zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, o katerem bo decembra potekal referendum, četudi bi v primeru njegove uveljavitve bistveno povečal proračunsko luknjo. Šircelj miri javnost. Pravi, da je vsaka skrb odveč.
»Zagotavljam, da bodo vse pokojnine redno plačane, da bodo zdravstvene storitve nespremenjene, nikakršne bojazni ni, da bi prišlo do razpada socialne države. Res pa je, da bomo določene stvari optimizirali,« je dejal minister. Zvečer mu je v oddaji Odmevi na TV Slovenija odgovoril Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta. »Optimizacija je vedno zaželena,« je dejal. »Ampak tukaj gre za dve milijardi evrov, ki ju bo treba pokriti zaradi tega, kar obetajo proračunski dokumenti in interventni zakon. Tega ni mogoče zagotoviti samo z optimizacijo.«
Kako torej namerava Šircelj povečati prihodke in zmanjšati odhodke, da bi država zmogla pokriti posledice interventnega zakona? Kaj je mogoče razbrati iz njegovih navedb?
Za tako nizek primanjkljaj bodo potrebni ekstremni rezi
Šircelj je trdil, da bo zakon v prvem letu državo »stal« 848 milijonov evrov, a bodo hkrati z njim ustvarili pozitivne učinke v višini 201 milijona evrov. Obenem je navajal, da bi z uveljavitvijo zakona proračunski primanjkljaj v prihodnjem letu dosegel 3,34 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Da bi ga spravili pod triodstotno mejo, s čimer bi Slovenija upoštevala fiskalno pravilo vzdržnega proračunskega primanjkljaja, bi potrebovali »zgolj« okoli 350 milijonov evrov.
Šircelj svojega izračuna ni podrobneje pojasnjeval. Dopustno je sklepati, da je odstotek razbral iz predloga proračunov za leti 2027 in 2028, ki navaja, da bo prihodnje leto primanjkljaj zgolj 2,5-odstoten. Fiskalni svet je s tem v zvezi že opozoril, da ukrepi, s katerimi naj bi država to dosegla, niso transparentno predstavljeni in verodostojno ovrednoteni.
Vlada bi črtala pravice, tudi če bi referendum padel
Vlada Janeza Janše v tem proračunskem gradivu napoveduje korenite reze v odhodke. Stroške dela bi zmanjšala za skoraj tri odstotke oziroma za 160 milijonov evrov, pri čemer hkrati zagotavlja, da bo plačno reformo izvajala skladno z zakonodajo, kadrovski načrti pa naj bi ostali na letošnji ravni. Finančni razkorak med tema trditvama je težak približno 500 milijonov evrov. Vlada želi poleg tega zmanjšati transferje za 330 milijonov evrov, hkrati pa njihovo višino uskladiti z letošnjo inflacijo. Zato bi morala bistveno zmanjšati število upravičencev do socialne pomoči, otroškega dodatka, starševskega nadomestila, denarnega nadomestila in osebne asistence. Obenem bi s prodajo zgradb in prostorov v prihodnjih dveh letih zaslužila skupno 409 milijonov evrov. Kaj bo prodala, ni znano.
Pozor: ti izračuni ne upoštevajo učinkov interventnega zakona. »Za ta manko bo seveda treba sprejeti določene ukrepe,« priznava Šircelj. Med drugim je dejal, da utegnejo zamakniti izvedbo naložb v zdravstveni panogi. Konkretno gre za naložbe, ki jih določa zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenskem zdravstvu v letih od 2021 do 2031. Zakon je sprejela prejšnja Janševa vlada in za investicije v zdravstvu namenja okoli dve milijardi evrov.
Kateremu zdravstvenemu zavodu bi vzeli obljubljeno?
V skladu s tem zakonom bi morala država v prihodnjem letu nameniti dobrih 198 milijonov evrov za več naložb, med drugim za novogradnjo infekcijske klinike v Mariboru, energetsko sanacijo in revitalizacijo glavne stavbe UKC Ljubljana, dokončanje novogradnje v Celju in dograditev ljubljanske infekcijske klinike. Konkretno komu bi interventni zakon zamaknil naložbo, ni znano.
Dnevnik je že poročal, da ministrstvo za zdravje napoveduje prilagoditev obsega, organizacije in načinov financiranja zdravstvenih programov. Ministrstvo je premlevalo še ideje o znižanju nadomestil ob dolgotrajni bolniški odsotnosti, s čimer si je obetalo 100-milijonske prihranke. Delovna skupina ministrstva je namreč pripravila nabor predlogov ukrepov, med katerimi je bil ukrep, ki se nanaša na odmerni odstotek nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela, pa tudi ukrep, ki se nanaša na revalorizacijo osnov za obračun nadomestil.
Sekretarka Šteblaj je omenjala še socialne transferje in otroški dodatek, prihranke si obeta tudi z ukrepi na področju dolgotrajne oskrbe. Obenem je namigovala na ukrepe, ki bi povzročili »preusmerjanje« zaposlenih v javnem sektorju. Odpuščanja sicer ni izrecno omenjala, temveč je govorila o »prerazporeditvah« v panoge, kjer primanjkuje kadra. Tudi tukaj je omenjala dolgotrajno oskrbo. Pot do krpanja luknje zaradi socialne kapice pa je po ministrovem mnenju zelo preprosta. »Ko bomo zaposlili 1560 novih zaposlenih, ki bodo imeli plačo 10.000 evrov bruto, bo razvojna kapica pokrita,« je dejal.